Deželne oblasti v Milanu in Benetkah si želijo predvsem več avtonomije na področju priseljevanja, izobraževanja in gospodarstva, piše bruseljski spletni bilten EUobserver. Kot zgled izpostavljajo posebne statute o avtonomiji, kakršne uživajo na Južnem Tirolskem, v Furlaniji-Julijski krajini in na Siciliji. Italijanska ustava deželam dovoljuje razširitev pristojnosti, a v dialogu z osrednjimi oblastmi in ob strinjanju parlamenta v Rimu.

Avstrijska tiskovna agencija APA kot glavni razlog za zahteve po širši avtonomiji, ki se krepijo že leta, navaja finance. Lombardija in Veneto sta namreč med najbogatejšimi italijanskimi deželami in veljata za gospodarski motor Italije. Iz Lombardije se v Rim letno steče za skoraj 58 milijard evrov davkov, iz Veneta slabih 20 milijard. Deželni politiki bi radi dosegli, da bi vsaj polovica v deželah pobranih davkov, ki zdaj pristanejo v državni blagajni, ostala doma, piše APA.

Predsednika tako Lombardije kot Veneta sicer pripadata desni populistični Severni ligi, ki je nekoč sanjala o neodvisni državi Padaniji na severu Italije in katere tradicionalni volivci še danes navijajo za ločitev od revnejšega juga države. A stranka se je v zadnjih letih pod vodstvom Mattea Salvinija modernizirala, pri čemer je odcepitvene težnje v veliki meri zamenjalo nasprotovanje priseljencem in beguncem.

Pravico oddati glas na referendumih bo imelo danes več kot enajst milijonov volilnih upravičencev, saj v Lombardiji in Venetu živi kar četrtina vseh prebivalcev Italije. Izidi referendumov ne bodo zavezujoči, za veljavnost glasovanj pa ni določenega kvoruma. A čim višja bo udeležba, tem večja bo pogajalska teža deželnih oblasti nasproti Rimu. Vlada v Rimu na referenduma zaenkrat gleda precej zadržano, so pa ga nekateri ministri označili kot volilno propagando Severne lige in nepotrebno zapravljanje denarja.