"Pravila obiskovanja naravnega rezervata Škocjanski zatok določa država, saj gre za državni naravni rezervat, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pa kot upravljavec območja skrbi za spoštovanje teh pravil in njihovo objavo v rezervatu, na spletni strani in tudi v medijih, saj so glede na to, da gre za naravni rezervat, pravila vedenja nekoliko drugačna kot v drugih odprtih območjih za obisk," so za naš medij pojasnil na DOPPS-u.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje sicer pripravlja novo Uredbo o naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ki bo v prihodnje nadomestila trenutno veljavni Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok z nekaterimi podzakonskimi akti. V tem procesu je ministrstvo tudi preverilo potrebe in možnosti za uvedbo vstopnine v naravni rezervat Škocjanski zatok, saj podobna območja, npr. Krajinski park Sečoveljske soline, vstopnino zaračunavajo. A zaenkrat v društvu pričakujejo, da vstopnina v naravni rezervat Škocjanski zatok z novo Uredbo ne bo uveljavljena.

Območje je (pre)obremenjeno

Odkar je bil park Škocjanski zatok urejen, se število obiskovalcev iz leta v leto veča. Če je bilo leta 2007 v parku 800 skupin ljudi na vodenem ogledu, jih je v letošnjem letu do septembra bilo že prek 1700. Poleg organiziranih skupin pa Škocjanski zatok obiskujejo še individualni obiskovalci, katerih točno število ni znano. Vsekakor pa število individualnih obiskovalcev, ki prihajajo v Škocjanski zatok predvsem zaradi doživljanja narave in rekreacije v zadnjih letih, presega 10 tisoč obiskovalcev letno.

Ker se individualni obiskovalci pojavljajo točkovno (torej ob za obisk ugodnih dnevih in urah) in brez sistema najav, s katerimi upravljavec preprečuje prevelik točkovni obisk vodenih in organiziranih skupin, je v teh obdobjih območje z obiskovalci dejansko preobremenjeno. Dodatni razlog za preobremenjenost je dejstvo, da Škocjanski zatok še ni dokončno urejen, saj v njem še ni zgrajena in predana v uporabo večina infrastrukture za obiskovalce – od centra za obiskovalce, parkirišča, do objektov, namenjenih opazovanju in doživljanju narave, kot so za to posebej oblikovane opazovalnice.

"Preobremenjenost je vidna predvsem na začasnem parkirišču, ki smo ga vzpostavili do izgradnje bistveno večjega trajnega parkirišča ob načrtovanem centru za obiskovalce. Čutijo pa jo na učni poti tudi obiskovalci, ki pridejo v zatok v iskanju miru in sprostitve, saj jih pri tem dostikrat motijo tisti z bolj intenzivnimi aktivnostmi, na primer tekom, predvsem pa tisti, ki ne upoštevajo kodeksa vedenja v rezervatu in na primer z nepremišljenim vzpenjanjem na nasipe prepodijo vse živali iz okolice, ki jih po tem dejanju ne more nekaj časa opazovati nihče več, niti tisti, ki so v rezervat prišli ravno zaradi tega," še opozarjajo na DOPPS-u. Poudariti pa velja, da Odredba o obiskovanju in zadrževanju v naravnem rezervatu predvideva takšno zadrževanje vseh obiskovalcev, s katerim ne motijo drugih obiskovalcev.