Da bi opozorili na problem debelosti mladostnikov, so na prvem Simčičevem prehranskem dnevu, ki je potekal aprila, strokovnjaki s področja prehrane predstavili različne teme, ki so pomembne za dvig zavesti o problemu, in znanja o dejavnikih, ki vplivajo na rast števila posameznikov s prekomerno telesno maso.

Na dogodku, ki ga je organizirala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani skupaj s člani Slovenskega prehranskega društva, so predstavili odkritje tako imenovanega varčnega gena profesorja Simona Horvata ter znanja o prehranskem programiranju, pomenu prehrane v prvih 1000 dneh življenja in načinih prehranskega opismenjevanja.

Na posvetu v okviru dneva pa so predstavili tudi stanje v Sloveniji. "Delež otrok in mladostnikov s čezmerno telesno maso je nekoliko upadel," so še sporočili s fakultete. Na zmanjšanje deleža debelih mladostnikov je opozoril tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na svoji spletni strani.

Leta 2014 se je namreč prvič po letu 2010 zmanjšal delež čezmerno hranjenih in debelih med slovenskimi 11- in 15-letniki. V letu 2014 se je v skupino čezmerno hranjenih in debelih uvrstilo 17,1 odstotka slovenskih mladostnikov, v primerjavi z 18 odstotki leta 2010, je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo med 11-, 13- in 15- letniki WHO izvaja vsaka štiri leta od leta 2002.

Sicer pa je največ debelih med najstniki v državah na jugu Evrope in v sredozemskih državah, ugotavlja poročilo, ki ga je pripravil evropski urad WHO. V 16 državah je raven debelosti med njimi v splošnem narasla. Najbolj nagnjeni k debelosti so mlajši najstniki, fantje in tisti, ki živijo v družinah z nižjim socialnoekonomskim statusom.

Otroška debelost velja za enega najbolj resnih zdravstvenih izzivov tega stoletja. Debeli otroci so izpostavljeni večjemu tveganju za sladkorno bolezen tipa 2, astmo, težave s spanjem, mišično-kostne težave ter bolezni srca in ožilja. Prav tako so podvrženi večjim psihičnim težavam in socialni izolaciji.