Ustanovno sejo bo do izvolitve novega predsednika DZ vodila najstarejša poslanka v tem mandatu, poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat. Novoizvoljene poslance bo najprej pozdravil dosedanji predsednik Janko Veber, sledil bo nagovor predsednika republike Boruta Pahorja.

Po potrditvi dnevnega reda bo novi sklic DZ najprej oblikoval mandatno-volilno komisijo. Ta bo štela 19 članov, po dogovoru začasnih vodij poslanskih skupin bo mesto njenega predsednika pripadlo največji poslanski skupini SMC. Ta za omenjeno funkcijo predlaga Mitjo Horvata, kandidat za podpredsednika pa je poslanec DeSUS Ivan Hršak. Podpredsedniško mesto v tej komisiji je namreč pripadlo DeSUS, potem ko se je SDS odpovedala vsem vodstvenim funkcijam v DZ, dokler "se stvari s predsednikom stranke Janezom Janšo ne uredijo".

Pri potrjevanju mandata Janši, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria, se sicer utegne zatakniti ravno na seji mandatno-volilne komisije, ki se bo sestala takoj po svojem imenovanju med prekinitvijo ustanovne seje DZ. Komisija bo pregledala poročilo o izidu volitev, potrdilo o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe. Zoper odločitev volilne komisije se namreč lahko pritoži kdorkoli od kandidatov ali predstavnikov list, ki so sodelovale na predčasnih volitvah.

Za zdaj še ni jasno, ali bo kdo podal takšno pritožbo v primeru Janše, bi bilo pa to možno, tudi glede na nekatere izjave posameznih politikov, ki se jim zdi nesprejemljivo, da poslansko mesto nekdo zasede iz zapora. V SDS so že napovedali, da se bodo obrnili na ustavno sodišče, če DZ mandata Janši, ki se bo sicer seje udeležil brez spremstva pravosodnih policistov, ne bo potrdil.

Po seji mandatno-volilne komisije bo sicer o potrditvi mandatov odločal državni zbor, načeloma o vseh mandatih skupaj, o vsakem morebitnem spornem mandatu pa bo odločal posebej. Če DZ Janši mandat potrdi, pa ostaja odprto vprašanje, ali bo naknadno odločal o njegovem odvzemu. Na prvi seji se to skoraj zagotovo ne bo zgodilo. Pravniki si glede možnosti odvzema mandata niso enotni, je pa mogoče pričakovati, da bo takšen predlog v prihodnje podan.

Za zdaj še ni jasno, kdo bo kandidat za predsednika DZ

Po potrditvi poslanskih mandatov bodo na ustanovni seji DZ sledile volitve novega predsednika državnega zbora. Še vedno sicer ni jasno, kdo bo kandidat za to funkcijo, saj si je predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je sprva napovedal, da se bo verjetno potegoval za predsedniški položaj, premislil. Med razlogi naj bi Erjavec po poročanju medijev navedel, da se še vedno premalo ve, kdo bo sestavljal koalicijo, kdo zasedal ključne funkcije in ali bo vladna kompozicija sploh dovolj široka, da bi lahko uresničila program, ki bo dogovorjen tudi z DeSUS.

Kandidata naj bi tako predvidoma predlagala zmagovalka volitev SMC, čeprav predsedniški položaj po tradiciji pripada drugi največji koalicijski stranki. Kandidata za to funkcijo lahko predlaga skupina najmanj desetih poslancev, tudi na sami seji. Državni zbor predsednika izvoli na tajnem glasovanju, za izvolitev pa je potrebna večina glasov vseh poslancev, torej najmanj 46.

Bo Cerar znal šteti?

Janša je sicer na Twitterju te dni zapisal, da predsednika SMC Mira Cerarja "strici, tako kot Jankovića 2012 še niso naučili šteti". Po zadnjih volitvah leta 2011 se je namreč zgodilo, da zmagovalka volitev PS z Zoranom Jankovićem na čelu ni uspela s svojo kandidatko za predsednico DZ in je na koncu predsednika izvolila ad hoc desnosredinska koalicija, ki je pozneje tudi oblikovala vlado.

Z izvolitvijo novega predsednika se bo seja predvidoma zaključila, saj na dnevnem redu, o katerem so se dogovorili predstavniki poslanskih skupin, ni predvidenega glasovanja o podpredsednikih DZ in vodstvenih funkcijah v delovnih telesih.

e, ni