Re-Belle (Posvečeno Piaf) je vaš najnovejši projekt in tak naslov nosi tudi nova zgoščenka. Kaj lahko pričakuje občinstvo? Ne nazadnje je zgoščenka, pri kateri je sodeloval tudi Boris Cavazza, naletela na izvrstne kritike.

Občinstvo bomo popeljali po "naših" šansonih, po zgodbah, ki smo jih izbrali za zgoščenko...repertoar Edith Piaf je izjemno bogat in poln čudovitih skladb, tako da je bilo zelo težko izbrati. Naše priredbe so zelo minimalistične, v ospredju je zgodba, ki se skriva v francoščini, v akordih, v ritmiki, v njenem in mojem življenju ... pustili smo, da nas vodita besedilo in barva skladbe. Sem prepričana, da se bodo obiskovalci pustili "zapeljati" in odpeljati na sprehod po Parizu ... Z zgoščenko in odzivi nanjo sem pa izjemno zadovoljna in srečna, da so jo ljudje tako lepo začutili! Preplet Borisovih interpretacij poezije Preverta z našimi priredbami je kot topel stisk roke in izdelek je tak, kot sem ga želela – daje občutek, kot da smo v istem prostoru in koncertiramo samo za enega ...

V Piran prihajate neposredno iz Nemčije, bili ste v Belgiji, seveda pa vas bomo lahko občudovali tudi v Sloveniji? Poznani ste po svojem širokem repertoarju, toda kako vam uspeva združevati opero, šansone, gospel, pop...?
Ja, v Nemčiji sem bila na prvih vajah za predstavo Pepelka (G. Rossini), kjer pojem glavno vlogo, nato sem odšla še v Belgijo, kjer sem pela na zaključnem koncertu "Zomeroper Alden Biesen", sedaj sem pa nekaj časa doma, ravno še polna vtisov s Simfonične Ekstaze 2, hahaha! Vsi stili, ki se jih lotevam, me zelo veselijo in v njih neizmerno uživam, tako da imam občutek, da me to prelivanje bogati. Res je, da so si tehnično različni, a imajo hkrati enako osnovo – jaz se vedno pripravim, kot da gre za operno predstavo, potem se pa prepustim žanru.

Nuška Drašček bo ob 21.30 nastopila v piranskem Pastoralno-kulturnem centru Georgios

"Re-Belle" ima dvojni pomen: na eni strani strani opisuje Edith Piaf, "upornico", svobodno žensko, po drugi strani pa naslov "Re-Belle" pomeni "ponovno lepa", s čimer namiguje na ponovno obujene in minimalistične aranžmaje njenih skladb. Koliko se Nuška Drašček prepozna v tem? Ne le glasbeno, ampak osebno.

Oh, zelo ... šansone res obožujem zaradi močne izpovednosti in simbolike v jeziku, ki vsakič omogoča malce drugačno interpretacijo. Glasbeno imam rada izčiščene linije, ker dajo svobodo, da lahko melodija zadiha, da najdeš "pavzo" in poudarek. Po osebni plati pa lahko rečem, da sicer nisem kakšne posebne vrste upornica, je pa res, da grem po svoji poti, ki ni vedno tista, ki mi jo ljudje pripisujejo in jo od mene pričakujejo, hahahaha!