Na naše uredništvo smo prejeli videoposnetek nenavedno velikega sršena, ki ga je pred dnevi na okenski polici v svojem domu posnela občanka Kopra. Sršen ji ni bil nič kaj všeč, saj je po njeni oceni v dolžino meril kar štiri centimetre in na oko ni bil videti prav nič kaj prijazno. Zaradi velikosti žuželke je občanka nemudoma pomislila, da gre za neavtohtonega vsiljivca. 

Fotografijo omenjenega sršena smo ob ogledu videa nemudoma poslali strokovnjaku iz koprske enote za Dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo Janezu Pišotu, ki je verjetnost Azijskega sršena deloma izključil. “Glede na večjo medijsko pozornost, ki so jo dajali mediji po Evropi pojavljanju Azijskega sršena, za katerega pri nas nismo opazili pojavljanja, je iz slike razbrati (glede na kvaliteto posnetka), da gre verjetno za pojav našega avtohtonega sršena,” je na naše povpraševanje na kratko odgovoril Pišot. 

Strah in trepet čebelarjev, smrtno nevaren za ljudi

Spletna enciklopedija Wikipedija Orjaškega azijskega sršena opisuje kot kožokrilca iz družine pravih os, izvorno razširjena v Vzhodni in Jugovzhodni Aziji. “Z velikostjo delavk do 4,5 cm in matic celo do 5,5 cm so največji predstavniki os in z izjemo nekaterih matic termitov največje socialne žuželke sploh,” pojasnjuje Wikipedija. “Predvsem na Japonskem so orjaški azijski sršeni znani kot nadloga in nevarnost za človeka, ki posega v njihov življenjski prostor. Največji pomen imajo v čebelarstvu, odkar so na Japonsko zaradi večje produktivnosti uvozili medonosno čebelo kot nadomestilo za avtohtone vrste. Evropske čebele nimajo obrambnega mehanizma in so zelo ranljive za napad, ki popolnoma uniči gnezdo. Proti njim se kmetje borijo s palicami, pastmi pred čebelnjaki in uničevanjem sršenjih gnezd. Zaradi agresivnosti in obilnega strupa so ti sršeni smrtno nevarni tudi za človeka, o več deset žrtvah redno poročajo med drugim z Japonske in Kitajske,” je med drugim navedeno pod geselskim člankom o Orjaškem azijskem seršenu. 

Primerjava "orjaškega" sršena z roko.

Mediji so ob lanskih ugibanjih o pojavu sršena pri Pivki - strokovnaki so kasneje ugotovili, da je šlo za Evropksega sršena - meddrugim poročali, da je žuželka tudi zelo hitra. Premika se s šestdeset kilometri na uro, v enem dnevu pa lahko prepotuje tudi 100-kilometrsko razdaljo. Orjaški sršeni najraje bivajo v bližini stavb, razdraži pa jih že zgolj poseg v njihovo bližino.