Cilja projekta, ki je zajel 32 strokovnih gimnazij - vzporedno je potekal podoben projekt tudi na splošnih gimnazijah - sta bila uvajanje posodobljenih učnih načrtov za vse predmete ter posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula, je na današnji novinarski konferenci pojasnil vodja konzorcija Silvester Tratar.

Uvedli so učno-ciljno oz. kompetenčno načrtovanje in sodelovalno načrtovanje, na izvedbeni ravni pa so nastali šolski razvojni timi, ki so učiteljem poleg klasične dali še neke vrste raziskovalno in načrtovalno vlogo, saj so vodstvu šole pomagali pri načrtovanju prioritet pouka, razvoja šole in dela z dijaki, pa je navedla koordinatorica konzorcija Vida Vidmar.

Povezovanje na medpredmetni ravni

Rdeča nit, ki so jo zaznali skozi šolske razvojne projekte, je povezovanje na medpredmetni ravni med večino predmetov znotraj posameznega letnika, je navedel Tratar.

Kot je dodala Vidmarjeva, so delali predvsem na povečanju dijakov kompetenc, da bi bil dijak "ob koncu svojega šolanja res pripravljen na to, da se lahko tudi sam naprej usposablja".

Za prenos izkušenj med šolami in učitelji s ciljem povečanja njihovih kompetenc za izvajanje posodobitev so pripravili tudi letna srečanja in vrsto konferenc ter izvedli dva festivala s prikazom dobrih praks s tega področja, je poudaril Tratar. Tako so po besedah Vidmarjeve nastali didaktični materiali in publikacije, ki jih lahko učitelji uporabijo pri svojem konkretnem delu v razredu. Prav tako so se pri nastajanju gradiv povezovali tudi z univerzami in gospodarstvom.

Na nekaterih šolah so opazili izreden napredek, tako po številu dejavnosti kot vključenosti dijakov in učiteljev v prenovo, na nekaterih šolah pa so denimo uvedli popolnoma nove, strnjene oblike pouka, je rezultate projekta opisala Vidmarjeva.