Metka Krašovec, dolgoletna profesorica na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, je v obsežnem opusu, ki ga je posvetila slikarstvu in v različnih obdobjih predvsem risbi, ki je osnovni modus njenih slik in del na papirju, presenečala likovne poznavalce z vedno novimi pristopi k izbrani podobi, naj je bila to krajina, portret ali lebdeči liki. Formalni slikarski jezik jo je zanimal samo toliko, kolikor ga je potrebovala, da najbolje izrazi eksistencialno izkušnjo.

Veliko sledov v njeni likovni govorici so pustila potovanja, realna, še posebno v sedemdesetih v Mehiko, kjer je spoznala svojega življenjskega sopotnika Tomaža Šalamuna, pa tudi duhovna potovanja v svet pretekle umetnosti in domišljije. Posebno mesto v njenem slikanju imajo velika platna, na katerih so predmeti naslikani z izjemno urejenostjo, a hkrati izražajo nekakšno metafizičnost, ki v sodobni likovni umetnosti nima primerjave. Njen celoten opus predstavlja vrhunski prispevek k razvoju ne samo slovenskega slikarstva.

Zaradi bolezni se ni mogla udeležiti slovesne podelitve naziva častne doktorice Univerze na Primorskem. Naziv je bil Kraševčevi podeljen v Tednu Univerze na Primorskem, 15. marca 2018, ko je bila pod okriljem Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem na ogled njena zadnja razstava.