Poleg delegacij držav članic komisije se dogodka, ki bo trajal vse do petka, 28. oktobra, udeležujejo tudi številne nevladne organizacije, so zapisali v slovenskem društvu za morske sesalce Morigenos.

Leto 2016 zaznamuje 30. obletnica prepovedi komercialnega kitolova. Moratorij je zagotovo eden največjih dosežkov varstvene skupnosti in je preprečil uboj več sto tisoč kitov, so poudarili v društvu.

Ob tem so opozorili, da tri države še vedno uporabljajo vrzeli za nadaljevanje svojih kitolovnih dejavnosti. Medtem ko je svet več let razpravljal o japonskem kitolovu na Antarktiki, je Norveška prevzela prvo mesto v kitolovu na svetu. V zadnjih dveh letih so norveški kitolovci tako ubili več kitov kot Japonska in Islandija skupaj. A kljub temu islandski in norveški kitolov nista na dnevnem redu tokratnega zasedanja.

Ena ključnih tem zasedanja v Portorožu bo t. i. znanstveni kitolov, ki ga Japonska izvaja v zavarovanem območju za kite na Antarktiki. V središču razprave bo vprašanje, kdo presoja, kaj je znanstveno. Avstralija in Nova Zelandija sta sprožili pobudo, ki poziva IWC, naj sprejme transparenten in mednaroden postopek za pregled tovrstnih programov.

Medtem so Argentina, Brazilija, Urugvaj, Gabon in Južna Afrika predlagale uvedbo zatočišča za kite v južnem Atlantiku. Predlog vključuje tudi pripravo načrta upravljanja, v katerem bodo obravnavane vse grožnje. To po mnenju okoljevarstvenikov iz društva Morigenos lahko spodbudi postopna ohranitvena prizadevanja na obeh straneh Atlantika.