Predsednik DZ Milan Brglez je namreč prvo sejo novoizvoljenega državnega sveta sklical za torek, 12. decembra. Na njej bodo najprej potrdili mandate izvoljenim svetnikom, pri čemer DS odloča o vseh mandatih skupaj, o vsakem morebitnem spornem mandatu pa posebej.

Po potrditvi mandatov bodo izvolili predsednika in podpredsednika. Vse mora DS potrditi z večino glasov vseh članov, zato bo v primeru, če bo kandidatov več, za izvolitev potrebnih več krogov glasovanja. Kdo od novoizvoljenih svetnikov se bo potegoval za predsedniško funkcijo, še ni znano, po neuradnih podatkih pa naj bi predsednik tokrat postal eden izmed predstavnikov lokalnih interesov. Pri tem se kot možni kandidati omenjajo Branko Šumenjak, Bojan Kekec, Samer Khalil in Marjan Maučec, predsedniška funkcija pa naj bi zanimala tudi koprskega župana Borisa Popoviča.

Svetniki bodo na ustanovni seji imenovali tudi generalnega sekretarja DS, ki ga bo po izvolitvi predlagal novi predsednik DS. Do izvolitve predsednika bo sicer ustanovno sejo vodil najstarejši svetnik, v tem mandatu je to Boris Šuštaršič.

DS zaenkrat v okrnjeni sestavi

Na prvi seji bo državni svet sicer deloval v okrnjeni sestavi, saj je bilo na volitvah, ki so potekale 22. in 23 novembra, izvoljenih le 39 svetnikov. Zapletlo se je pri volitvah predstavnika kulture in športa, saj je bil volilni zbor te skupine funkcionalnih interesov preklican.

Društvo oblikovalcev Slovenije se je namreč pritožilo zaradi števila elektorjev športnih organizacij, njihova pritožba pa je romala vse do ustavnega sodišča. To je pritožnikom ugodilo in zadržalo izvedbo volitev predstavnika za področje kulture in športa. Državna volilna komisija mora sedaj na novo določiti število elektorjev športnih organizacij ter določiti nov datum izvedbe teh volitev.

Preostalih 39 svetnikov je bilo izvoljenih novembra na volilnih zborih: 22. novembra so elektorji volili predstavnike lokalnih interesov, dan pozneje pa še zastopnike funkcionalnih interesov, torej predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev in negospodarskih dejavnosti.

Svetniki prejšnje sestave so sicer ravno na svoj zadnji seji podprli pobudo za spremembo zakona o DS v delu, ki določa volitve svetnikov. Državni volilni komisiji (DVK) so predlagali, naj preuči in ministrstvu za javno upravo predstavi vsa odprta vprašanja glede volitev v DS, ki jih je zaznala pri tokratnih in prejšnjih volitvah. Svetniki zagovarjajo takšno spremembo zakona, ki bo zagotovila "večjo transparentnost, določnost in demokratičnost načina volitev v DS ter posledično prispevala k večjemu ugledu in večji politični teži drugega doma parlamenta".

Pod pobudo se je podpisal svetnik Zoran Božič, ki meni, da volitve v DS niso ne splošne, ne enake za vse kandidate, ne neposredne. Prav tako dobro delo posameznega svetnika ne pomeni zagotovila za vnovično izvolitev.