Ta teden smo že pisali o tem, ali se lahko scenarij iz Genove lahko zgodi tudi v Kopru. Izpostavili smo nadvoz na bertoški vpadnici, ki je potreben temeljite rekonstrukcije, saj po njem dnevno pelje tudi do 2.800 tovornih vozil, za kar pa ni bil nikoli sprojektiran. Stanje nadvozov v koprski občini, kot kaže, skrbi tudi prebivalce. Z vprašanji, kako varni so premostitveni objekti v koprski občini, se obračajo na Mestno občino Koper.

Prav zaradi tega se je včeraj koprski župan Boris Popovič z uradnim dopisom obrnil na Dars, v katerem je zaprosil za tehnične podatke oziroma najnovejšo statično presojo ustreznosti nadvozov v občini. V njem je zapisal:

"Med vsemi premostitvenimi objekti na slovenskem avtocestnem sistemu je viadukt Črni Kal na primorskem avtocestnem odseku med Klancem in Srminom ne le največji in najdaljši, ampak je bil tudi, po nam dostopnih podatkih, zgrajen po vseh ustreznih normativih. Pod vprašaj pa se postavljajo nadvozi v Mestni občini Koper, ki so že po sami časovni komponenti precej starejši od črnokalskega viadukta."

V kakšnem stanju je nadvoz na ankaranski Bonifiki?

Ob tem nadaljuje: "Prav zato bi želeli pridobiti tehnične podatke oziroma najnovejšo statično presojo ustreznosti nadvozov v Mestni občini Koper. Zanima nas stanje objektov iz vidika varnosti za naše občanke in občane, in sicer za nadvoza Slavček in Semedela ter nadvoza na ankaranski Bonifiki in Bertoški vpadnici. Za slednja bi želeli pridobiti tudi podatke, ali je bilo pri gradnji le-teh upoštevano dejstvo, da bo nekoč po njih vozilo 2800 tovornjakov na dan, kar se dogaja danes, do dograditve novega srminskega vhoda pa se bojimo, da bo ta številka narasla na vsaj 4000 priklopnikov s polno obremenitvijo na dan."

Poleg tega se je na Dars obrnil še z vprašanjem, kako pogosto na objektih izvaja preglede. Odgovorov zaenkrat še ni, so nam pa lani oktobra na Direkciji RS za infrastrukturo sicer zagotovili, da sama stabilnost nadvoza na bertoški vpadnici ni ogrožena.