Protestov, kakršen se je v petek zgodil v ljubljanskem zaporu na Povšetovi ulici, po mnenju generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja ni mogoče v celoti preprečiti. So pa pravosodni policisti ukrepali v skladu z načeloma postopnosti in sorazmernosti, saj nihče od vpletenih ni bil huje poškodovan, je poudaril.

Generalni direktor uprave Podržaj je danes opisal potek petkovih dogodkov, ko je v ljubljanskem zaporu na Povšetovi ulici prišlo do protesta. Kot je pojasnil, so ob 15.30 kot običajno na sprehod izpustili skupino pripornikov, tokrat 23 oseb. Nekaj pred 16. je na nadstrešek nad vrati priporniškega sprehajališča splezal prvi pripornik.

Izdali so ukaz o prekinitvi sprehoda, a ga priporniki niso upoštevali. Vodstvo zapora je zato aktiviralo dodatne pravosodne policiste, ki ta čas niso bili v službi oz. so bili na drugih dolžnostih. Ob 17.40 se je na nadstrešek povzpel še en pripornik, malo pozneje še tretji.

Kot je zatrdil Podržaj, je protest do tedaj potekal mirno, zato so skušali pripornike na miren način prepričati, naj se vrnejo v svoje sobe. Po ponovnem pozivu nekaj pred 18. uro jih je 12 upoštevalo navodilo. Ti so do 22.18 prostovoljno odšli v svoje prostore. Po odhodu zadnjega od teh je vodja oddelka za varnost ponovno ukazal, naj se v sobe vrnejo še preostali, a ga niso upoštevali. Zoper osem preostalih so zato odredili prisilno odstranitev, pri čemer so uporabili telesno silo in sredstva za vklepanje.

Trije priporniki, ki so se podali na nadstrešek, pa so ob 22.37 prostovoljno odšli v svoje sobe. Enega izmed njih bodo verjetno tudi ovadili zaradi napada na uradno osebo, saj je z nadstreška na pravosodnega policista odvrgel kovinski pepelnik, je povedal. Do takrat so bili torej v svojih sobah že vsi priporniki z izjemo enega, ki so ga zaradi njegovih groženj izločili v poseben prostor. Trije pa so bili iz varnostnih razlogov tekom noči premeščeni na druge zaporske lokacije.

Ob pol polnoči se je na klic odzvala služba nujne medicinske pomoči, ki je pregledala pripornike in udeležene pravosodne policiste. Zdravstveni delavci so pregledali štiri pripornike, ostali so pregled odklonili in podpisali ustrezno izjavo. Pregledali so tudi dva pravosodna policista, ki sta bila lažje poškodovana. Nihče od udeleženih v konfliktu pa ni bil težje poškodovan, je zagotovil Podržaj.

Ni šlo za organiziran protest

Po njegovih informacijah v petek ni šlo za organiziran protest, pač pa za protest enega od pripornikov, ki je nezadovoljen z ugodnostmi, ki mu jih nudijo, a je obenem v tej zaporniški subkulturi dovolj močan, da je na svojo stran pridobil še nekaj drugih.

Kljub temu da v konkretnem primeru število pravosodnih policistov ni bilo problematično, pa je Podržaj ob tej priložnosti znova opozoril na kadrovski primanjkljaj v pazniških vrstah. Potrdil je, da je vlada nedavno že sprejela sklep o 30 dodatnih zaposlitvah, a opomnil, da bodo nanje lahko računali šele proti koncu naslednjega leta, ko bodo primerno usposobljeni.

Verk: Vsa čast pravosodnim policistom, da so zdržali do prihoda pomoči

Pravosodnih policistov v ljubljanskem zaporu v času petkovega protesta po oceni predsednika Sindikata državnih organov Slovenije Frančiška Verka ni bilo dovolj. "Vsa čast pravosodnim policistom, da so zdržali do trenutka, ko so dobili pomoč," je dejal za STA. Posebej je opozoril tudi na nevarnosti, ki jih lahko predstavljajo brezpilotni letalniki.

Verk ne deli Podržajevega mnenja, da število pravosodnih policistov v času petkovega protesta pripornikov v ljubljanskem zaporu na Povšetovi ulici ni bilo problematično. "Definitivno jih ni bilo dovolj. Če bi jih bilo dovolj, najverjetneje ne bi pet ur trajalo, da se jih spravi v bivalne prostore," je pojasnil. Dodal je, da sta bila med zaposlenimi tedaj tudi dva pripravnika, na katera ni bilo mogoče stoodstotno računati.

Operativna služba pravosodnih policistov je po njegovi oceni ukrepala odlično in strokovno. Pravosodni policisti namreč pripornikov niso izzivali, prav tako se niso spravljali "mož na moža", pač pa so raje počakali na dodatne moči. Te so v zapor po Verkovih informacijah prispele med 20. in 22. uro. 

Območje zapora preletaval brezpilotni letalnik

Območje zapora je sicer tudi na petkov večer preletaval brezpilotni letalnik. Podržaj je potrdil, da so policiji v zvezi s tem prijavili sum nepooblaščenega snemanja, a več od tega glede na svoje pristojnosti niso mogli storiti. So pa pravosodnim policistom posebej naročili, naj bodo pozorni, če bi letalnik kar koli odvrgel na območje zapora. Vendar se to po zagotovilih Podržaja ni zgodilo.

Podržaj je danes potrdil, da zaprti izražajo nezadovoljstvo, med drugim zaradi hrane in nekoliko slabšega sprejema TV programov. Vendar pa je v konkretnem primeru šlo za nezadovoljstvo posameznika. "Tudi če je šlo za organiziran protest, je bila ta organizacija slaba," je še ocenil Podržaj, ki je posebni komisiji naložil analizo dogodka.

Kot posebej problematično je Verk izpostavil, da je okolico zapora ves teden preletaval brezpilotni letalnik, tudi zelo nizko nad dvorišči. Po njegovih besedah je najverjetneje fotografiral oz. snemal zapornike, poslovne prostore, nekaj od tega je mogoče še vedno najti celo na spletu.

Tako je letalnik posnel tudi petkovo dogajanje, po Verkovih informacijah pa je v lasti prijateljev pripornika, ki je bil pobudnik protesta. Po Verkovih podatkih naj bi šlo za albanskega državljana Valona Hoxhaja, ki je osumljen v policijski akciji Kobra.

Verk je opozoril, da je snemanje zapora prepovedano že s tablami in da obstajajo tehnična sredstva za onesposabljanje letalnikov, denimo mreže. Posebej je izpostavil, da bi lahko letalnik skrival tudi bombo ali orožje. Zaporska uprava je le enkrat samkrat opozorila policijo, ki iz enega preleta ni delala velike stvari, je opomnil.

Verk je na nevarnosti, ki bi jih lahko predstavljal brezpilotni letalnik, v pismu opozoril tudi predstavnike ministrstva za pravosodje, na čelu z ministrom Goranom Klemenčičem. Ob že opisanem je navedel, da "droni postajajo zelo koristno orožje, saj lahko iz zraka podpirajo pobege zapornikov iz zapora, streljajo, razstrelijo obzidje, raketirajo posamezne objekte in podobno". Iz tega razloga bi bilo po njegovem prepričanju treba tudi dopolniti načrt varovanja ljubljanskega zapora.