Štiri osebe so v nesreči umrle, sedem je bilo hudo, še 18 pa lahko poškodovanih. Največ udeležencev, in sicer 69, je bilo slovenskih državljanov, 30 je bilo Romunov, 14 Madžarov, ostali so bili tujci iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Italije, Hrvaške in Ukrajine, je na današnji novinarski konferenci na postojnskem sedežu Darsa navedel Palčič.

Kot je dodal, so v okviru sobotnega trčenja ugotovili osem ločenih prometnih nesreč, pri čemer bodo voznikom, ki so osumljeni tako prekrška kot kaznivega dejanja, poskušali tudi dokazati krivdo. Prva nesreča se je zgodila, ko je voznik manjšega tovornega vozila trčil v zadnji del tovornega vozila, ki ga je vozil ukrajinski državljan, povzročitelj pa je podlegel poškodbam. Med ostalimi tremi mrtvimi je bil še eden izmed povzročiteljev. Sicer pa bodo v primeru dveh voznikov napisali poročilo na pristojno državno tožilstvo, zoper tri osebe bodo napisali kazensko ovadbo, trem pa bodo izdali plačilne naloge.

Prevelike hitrosti 

Po do zdaj pridobljenih podatkih iz tahografov so bile hitrosti tovornih vozil okoli 85 kilometrov na uro, medtem ko je splošna omejitev v primeru, da je vidljivost manjša od 50 metrov, 50 kilometrov na uro, je opozoril Palčič. "Opozorila so bila, tako da bi moral vsak voznik pač prilagoditi vožnjo," je dodal.

Tudi predstavnik Darsa Ulrich Zorin je ob tem opozoril na po njegovem mnenju alarmanten podatek, da so bile hitrosti vozil na avtocesti kljub opozorilom pred meglo v urah pred nesrečo izjemno visoke. Maksimalne zaznane hitrosti v urah pred nesrečo so bile tudi okoli 180 kilometrov na uro. Čeprav so se te po objavi opozorilnih znakov za nesrečo spustile, pa so se nato zvečer maksimalne hitrosti spet dvignile tudi na 150 kilometrov na uro.

Dars je po ugotovitvah policije ravnal po veljavnih protokolih

Po Zorinovih besedah so na pojav megle opozarjali tako preko spleta kot radijskih valov ter prek vseh spremenljivih znakov na sami avtocesti. "V trenutku smo začeli z znaki za splošno nevarnost in z napisi 'megla' tudi v tujih jezikih," je dodal.

Alarmiranih je bilo 12 gasilskih enot

Pri reševanju je sodelovalo 118 gasilcev, intervencija pa je bila zelo težka tudi zato, ker so se nekatera vozila znašla med in celo pod tovornjaki, je povedal vodja intervencije pri gasilcih Primož Maurič. Med drugim so rešili pet ukleščenih oseb. Odzivni čas gasilskih enot je bil po besedah poveljnika postojnskega štaba civilne zaščite Cveta Kravanje sicer precej kratek, saj so se enote odzvale v treh do petih minutah, alarmiranih pa je bilo skupno 12 gasilskih enot.

Kravanja je sicer opozoril, da so sami imeli nekaj težav z zaporami cest. Če je bil avtocestni krak iz Kopra proti Postojni zaprt izjemno hitro, zaradi česar so bile tudi reševalne službe tako učinkovite, pa so imeli težavo pri tem, da je bil krak iz Nove Gorice proti Razdrtemu odprt "in smo nekoliko tvegali tudi življenja tistih, ki so reševali, saj smo vozili v nasprotno smer".

Glede samega zapiranja avtoceste pa je Zorin pojasnil, da zapiranje avtoceste in vožnja v nasprotno smer predstavljata veliko tveganje in ta ukrep zato čim manjkrat izvajajo. V tem primeru bi morala namreč policija celoten odsek pregledati, preden bi bila vožnja varna za intervencijska vozila, to pa lahko traja uro ali več.

Reševalna akcija izjemno uspešna

Direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec Progar je dejala, da je bila reševalna akcija izjemno uspešna tudi zavoljo dobre koordinacije s policijo in gasilci, pri čemer pa so se naučili, "da ko je znak masovne nesreče, ne varčujemo s silami in sredstvi". Tako so uspeli v dobre četrt ure opraviti triažo na območju več kot 250 metrov s težkimi dostopi.

Nesebičen in hiter odziv vseh služb sta izpostavila tudi županja Divače Alenka Štrucl Dovgan ter postojnski župan Igor Marentič. Prav v Postojni so začasno namestili 40 tujih državljanov, udeleženih v nesreči, ki niso mogli nadaljevati poti, ter jih oskrbeli s hrano in pijačo.