Z vsakoletnimi tedenskimi mednarodnimi kiparskimi delavnicami na Punti so začeli leta 2008 in do sedaj je tam v sedmih letih nastalo že kakih 30 skulptur in reliefov. Nanje prihajajo tudi kiparji iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Mentor prvih delavnic je bil akademski kipar Metod Frlic, nato je bila štiri leta to akademska kiparka Gail Clair Morris iz Velike Britanije, letos pa jo vodi akademski kipar Miha Pečar iz Portoroža.

"Namen delavnice je, da polepšamo Punto in da udeleženci dobijo nova tehnična znanja.  Ta kamen, ki je iz Istre,  je trd, zahteva veliko časa in izkušenj. Delamo na roke, z dleti in kladivi, tradicionalno, kot se je delalo nekoč. Prihajamo, da ustvarjamo, da se samo realiziramo in ne za denar. Ob tem se učimo in kreativno družimo.  Vsak ima kaj pokazati, predvsem pa delček umetnika v sebi, kar je danes priložnost, ki je vse preveč potisnjena v stran," je povedal ob zaključku letošnje delavnice Pečar. Prav on je avtor na skalah najbolj opazne morske deklice, ki jo je začel klesati pred štirimi leti in jo je letos dodelal.

Letošnje delavnice se je udeležilo 5 ustvarjalcev in med njimi tudi Ana Janjanin iz Kopra. Aljaž Vidmar iz Lucije je nadaljeval z lani začetim klesanjem kita glavača. Prej je bil že na pripravništvu kamnoseštva v Kranju in je delal tudi pri kamnoseku v Izoli. Kot je povedal, je ta delavnica zanimiva, ker na njej lahko pride do velikega kamna in ker se odvija na zanimivi lokaciji, veliko pa mu tudi pomeni, da za svoj kraj lahko naredi nekaj, kar bo ostalo na javnem mestu.

Matjaž Šušmelj iz Pirana se ljubiteljsko ukvarja z glasbo, slikarstvom in že peto leto zapored na Punti tudi s kiparstvom. Do sedaj je štiri kamne izklesal tako, da se ponujajo kot sedeži,  letos pa se je lotil preurejanja kamnov v preproste glasbene instrumente, kot so tolkala. Načrtuje celo brenkalo in skratka želi narediti javno dostopne glasbene instrumente, ki bodo povezani s tamkajšnjim prostorom in akustiko skal.

"Med kamnoseke me je po spletu okoliščin zaneslo letos prvič in po tem, ko sem od daleč spremljal prejšnje delavnice. Delam morsko želvo, za katero pa bom, kot vidim, potreboval še kako leto," pa je povedal Uroš Preželj iz Portoroža.

Kamnoseška delavnica je brez dvoma zanimiva tudi zato, ker se odvija na javnem mestu in tako na njej ustavljajo, ko se mimo sprehajajo obiskovalci Pirana. Tako je kot kreativno dogajanje tudi svojevrstna turistična atrakcija, ki ne nazadnje kaže, da so mladi v Piranu dejavni na področju kulture.