Na shodu so spregovorili Dejan Savić (Greenpeace v Sloveniji), Gaja Brecelj (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj), Taj Zavodnik (Študentsko društvo Iskra), Aljoša Slameršak, (strokovnjak podnebne znanost in okoljske ekonomije), Želimir Stanić (Sindikat Mladi plus), Metka Naglič (Amnesty International Slovenije) in Luka Mesec (poslanska skupina Združena levica).

Shod je bil del globalnega podnebnega gibanja Break free, ki je potekalo v marcu in je z več kot 100 “akcijami” po svetu od političnih voditeljev zahtevalo hitro in odgovorno opuščanje fosilnih goriv.

Poziv predsedniku vlade je podprlo več kot 70 okoljevarstvenih, mladinskih, študentskih in sindikalnih organizacij ter organizacij, ki delujejo na področju javnega zdravja in človekovih pravic, več kot 5000 posameznikov in nekaj političnih akterjev (Poslanska skupine Združena levica, Iniciativa demokratični socializem, Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije in dr. Igor Šoltes, evropski poslanec). K podpori so bile vabljene vse parlamentarne politične stranke in poslanske skupine ter slovenski poslanci v Evropskem parlamentu.

Skupina podpornikov med drugim zahteva, da slovenska vlada v skladu s Pariškim sporazumom usmeri vso javno finančno podporo k zagotavljanju pravočasnega, odgovornega in pravičnega prehoda s fosilnih virov na energetski sistem, ki temelji na energetskih prihrankih, učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije.

Zahtevam gibanja Break free je bila posvečene nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je potekala včeraj. Na seji je bil sprejet sklep, da se v energetskem konceptu Slovenije, ki je v pripravi, opredeli vizijo trajnostnega prehoda iz fosilnih virov energije na sistem, ki bo temeljil na energetskih prihrankih.

Nova potrditev neambicioznosti trenutne slovenske podnebne politike je po mnenju Greenpeacea analiza ki sta jo opravili priznani organizaciji Carbon Market Watch in Transport & Environment in je bila objavljena na začetku tedna. Študija ugotavlja, da je Slovenija med najmanj podnebno naprednimi državami in sodi v skupino, ki so na slabi poti, da bi uresničili cilje Pariškega sporazuma (šele na 16. mestu med EU državami).