Podjetniki se morajo zavedati finančnih posledic svojih odločitev

V Portorožu je včeraj potekal poslovno-finančni sejem, ki ga je podprla večina slovenskih bank oziroma bank, delujočih na slovenskih tleh. Dogodek je bil namenjen odpravi strokovnih dilem in izgradnji dobre prakse. Mi pa smo ob tem izkoristili priložnost za intervju z dr. Jožkom Peterlinom, najuglednejšim finančnim strokovnjakom lanskega leta in glavnim organizatorjem dogodka.

Dr. Jožko Peterlin je ustanovitelj podjetja Smartfin, Inštituta za poslovne finance. Je poslovni finančnik z dolgoletno prakso na področju vodenja finančne službe in finančne funkcije v podjetju. Bil je finančni direktor in član uprave Droge, direktor za problematične naložbe in svetovalec uprave NLB, predsednik uprave Družbe za upravljanje in član uprave Telekoma Slovenije.

Kakšen je glavni cilj in namen te konference? Pa recimo, da morate to razložiti laiku, ki se ne spozna na finance.

Gre za povezovanje na strokovni ravni med bankami in malimi ter srednjimi podjetji. Tega izobraževanja na trgu ni. Mi kot inštitut smo se zavezali, da prispevamo neke izkušnje, da pridobijo potrebna znanja tako podjetja kot banke.

Stvari se v finančnem svetu, še posebno v zadnjem času, zelo hitro spreminjajo ...

Včasih so banke veliko raje in lažje dajale posojila, ker so se same lahko zadolževale na tujih trgih. Danes pa je tako, da morajo kredite vračati, to pa lahko počnejo samo tako, da iz gospodarstva povlečejo denar nazaj. Povlečejo pa ga lahko samo od dobrih podjetij, od slabih to ne gre. Gre za to, da poskušamo podjetjem povedati, na kakšen način morajo poslovati. Zavedati se morajo finančnih posledic svojih odločitev. Težava je, da velikokrat podjetniki težijo k rasti prodaje, povečanju obsega proizvodnje, povečanju števila kupcev, ampak se ne zavedajo finančnih posledic.

Kakšne so lahko te posledice?

Podjetje, ki več prodaja, ima več obveznosti. Imeti mora več zalog, posledično to pomeni, da se mora zadolžiti. Ampak zadolževanje mora biti vedno vzporedno z rastjo prodaje. Mnogi se ne zavedajo, za koliko se bodo morali zadolžiti, zato lahko to pomeni tudi stečaj. Podjetnik lahko posla ne bo dobil, zaloge bodo ostale, te pa so same po sebi nelikvidne, dokler jih ne prodaš. Potem so tu še naložbe v na primer nepremičnine. In krog je sklenjen.

Na to torej mala in srednja podjetja niso pozorna?

Ljudje preveč gledajo računovodske izkaze. A bilance lažejo. Pomemben je denarni tok. Koliko bom dobil plačano in koliko bom zaslužil. Samo s tem denarjem lahko poplačam zaposlene, kredite, obresti itd. V začetku devetdesetih let ni bilo denarja in se v take zgodbe nismo spuščali. Pred petimi, šestimi ali desetimi leti pa so banke na veliko posojale. Podjetja so si izposojala ob predpostavki, da bo tako večno. Poleg tega je bila obrestna mera na zgodovinsko nizki ravni. Sedaj so obrestne mere narasle, denarja ni. To je dvojni udarec za podjetja. In tukaj so težave, ker jih nihče na to ni opozoril. V stečaj gredo podjetja, ki so dobra, vrhunska v svoji panogi. Ampak podjetje gre v stečaj, ker nima denarja na računu, ne zaradi izgube. Zato je pomembno, da jih naučimo, kar ne piše v računovodskih standardih, ker računovodstvo niso finance. Bilance se za nazaj lahko popravljajo, bančni izpisek pa ne. To je bistvena razlika.

"4. decembra bomo predstavili kako voditi finance v letu 2014, glede na vse spremembe, ki se dogajajo. Spodbuditi moramo čim več deležnikov, ki imajo kaj povedati. Ne prodajati svojih storitev. Jaz ne morem "poservisirati" vseh, ki so danes tukaj na srečanju. Lahko pa jim dam neko znanje, da bodo vedeli, kako ravnati," je povedal dr. Jožko Peterlin.

Zakaj pa mala in srednja podjetja? A imajo veliki sistemi te stvari rešene? Imajo dovolj strokovnjakov, ki se zavedajo tega, na kar opozarjate?

Mi imamo danes težave predvsem zaradi velikih sistemov, ki so šli preko svojih meja. Nimamo finančne krize zaradi srednjih in malih podjetij. Veliki pač ne morejo vračati dolgov, trpijo pa srednja in mala podjetja, ki niso kriva. Ti niso imeli vpliva. Imamo odstotek podjetij, ki so ustvarila krizo, ostalih 99 odstotkov pa bo te dolgove plačevalo nadaljnjih 20 let.

Pasti pa še vedno obstajajo.

Tega se moramo pač zavedati in paziti, da sami ne pademo v to past. Zavedati se je treba, kaj smemo in česa ne ter kaj si sploh lahko privoščimo. Včeraj smo predstavili, katere so finančne omejitve, kako mora podjetnik delovati, kako mora narediti analizo prednosti in slabosti svojega podjetja. Iz tega izhajajo nevarnosti in priložnosti. Če si ne morem privoščiti zadolževanja, moram sklepati posle, ki zadolževanja ne zahtevajo. Velikokrat kupci zahtevajo podaljševanje plačilnih rokov in če ne vemo, kaj je prav, pristanemo na njihove želje.

Ta dogodek je podprlo veliko število bank.

Ta dogodek so podprle vse banke, ki se zavedajo pomena srednjih in malih podjetij. To so banke, ki stavijo na ta podjetja, saj pri velikih niti ni zaslužka. Veliki imajo boljšo pogajalsko pozicijo, postali pa so tudi zelo tvegani. 10 malih ni tako tveganih kot en velik. Banke vedo, da ni dovolj strokovnega znanja, da se nismo zavedali, v kaj se spuščamo. Nihče ni naredil napake ali se zadolžil zato, da bi oškodoval sebe ali banko. Zgodilo se je, ker se posamezniki niso zavedali posledic. Poglejte samo, koliko podjetij je vzelo posojila v švicarskih frankih, kar se je na koncu izkazalo kot povsem kontraproduktivno. Zakaj? Ker se niso zavedali, da obrestna mera vpliva na devizni tečaj. To pa so zakonitosti finančnega poslovanja, da moraš imeti tudi bilančno izravnano valutno izpostavljenost premoženja. To se v računovodskih izkazih ne vidi, ampak finančnik si mora narediti prilagojen računovodski izkaz. Tisto, kar so recimo pet let pridobili, zaslužili na obrestni meri, so izgubili pri spremembi deviznega tečaja za naslednjih deset let. In to se je zgodilo čez noč. Pomislite, kaj pomeni, da ti dolg naraste za 10 odstotkov. To je ogromno. Veliko več, kot če privarčuješ odstotek na leto. In če ti je ta privarčevani odstotek veliko pomenil, koliko ti šele pomeni tistih 10 odstotkov škode. To so te zakonitosti, ki jih premalo učijo na fakultetah. Ker danes fakultete rastejo kot gobe po dežju. To so fakultete z berglo.

Zato je torej potrebna takšna iniciativa? Da naučite to, česar morda na fakultetah niso?

Mislim, da če tisti, ki to znamo, malce skupaj stopimo in nekaj naredimo, bo vsem jutri boljše. Jaz želim, da so moji sosedje, ki živijo okoli mene, bogatejši, kot sem jaz. Ker bom jaz manj ogrožen. Zato je prav, da gremo iz te sebične želje po osebni varnosti. Več kot bo ljudi v Sloveniji normalno zaslužilo, normalno živelo, manj bomo ogroženi tisti, ki še vedno normalno služimo in živimo, tisti, ki smo se teh težav zavedali že pred leti in bili nanje pripravljeni. Ni potrebnega veliko. Prav pa je, da mediji to sporočite naprej.

Deli novico:

Gigi |  07 .06. 2013 ob  12: 33
Odličen intervju! Bravo Regionalovci.
Jernej |  07 .06. 2013 ob  11: 52
Vsak tak dogodek je odlična priložnost za zbiranje novih informacij, vsak tak intervju pa v branje vsem, ki te informacije potrebujejo. Dejte intervjujat še koga...
t1000 |  06 .06. 2013 ob  12: 52
pr nas jim ni potrebno se zavedati posledic, kajti večina so prjatli od prjatlov in tudi če zafurajo podjetje jim ni potrebno odgovarjati, politika pa jih ščiti kot polarne medvede