Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi zadnji poti od mesta proti Golgoti. Danes je v cerkvah največkrat upodobljen v 14 slikah, ki imajo standardizirano vsebino in jih imenujemo tudi postaje križevega pota. Nekatere cerkve imajo postavljen tudi zunanji križev pot, kjer so postaje v obliki 14 znamenj ali kapelic. Te so pogosto postavljene po pobočju hriba in jih imenujemo Kalvarija. Tako predstavljajo hrib, na katerem je bil Jezus križan.

Križev pot je simbolična pot na kateri se verniki ustavljajo in molijo, ob tem pa se spominjajo posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Poleg tega je križev pot tudi molitev, ki jo verniki v predprazničnem postnem času molijo, ko se spominjajo tega trpljenja.

Otvoritve Piranskega križevega pota oziroma razstave in njenega ogleda iz cerkve do cerkve, ki so ga verniki pospremili z molitvami pod vodstvom piranskega župnika Zorka Bajca, se je udeležil tudi škof Jurij Bizjak. Ta je v svojem nagovoru ob začetku križevega pota govoril o njegovem verskem sporočilu in med drugim poudaril njegovo izročilo za današnjega človeka, ki je, kot je dejal, v tem, da se z njim na svoj način privadi na težke in tudi žalostne trenutke svojega življenja.

Da slike tokratnega piranskega križevega pota na svojevrsten način vodijo gledalca v občutenje medčloveških odnosov, bolečino posameznika in trpljenja, je poudaril tudi  likovni kritik Dejan Mehmedovič in še zlasti izpostavil znamenje križa na slikah akademskega slikarja Črtomirja Freliha. "Križ je simbola, ki iz znaka ponižanja in smrti prevzame pomen vstajenja in vere. V opredeljeni in določeni ikonografiji križevega pota nas avtorjeva umetniška gesta z veliko mero občutenja in znanja sooči z resnico: žrtvovanje je udejanjeno, vendar tu ni čutiti stanja obupa. Avtorski izrek je namenjen opozorilu a hkrati upanju." je povedal o slikah Črtomirja Freliha, ki so, z izjemo zadnje, vse v črno beli tehniki.

Ogled razstave, ki bo po cerkvah odprta vsak dan med 10. in 18. uro do 12. aprila, se začne vKrstilnici sv. Janeza Krstnika in nato nadaljuje v cerkvi Marije Tolažnice, cerkvi Marije Snežne, cerkvi sv. Frančiška, pinakoteki Minoritskega samostana, nekdanji cerkvi sv. Katarine, cerkvi sv. Petra, cerkvi sv. Štefana in zaključi v župnijski cerkvi sv. Jurija.