Schettina, ki ga danes ni bilo na sodišče, so februarja 2015 na sodišču v Grossetu obsodili na 16 let zapora zaradi povzročitve brodoloma iz malomarnosti, večkratnih ubojev in ker je zapustil ladjo, ko so na njej bile še mladoletne osebe in invalidi. Na krovu križarke je bilo 13. januarja 2012 več kot 4000 ljudi, v brodolomu pa je življenje izgubilo 32 ljudi.

To je že drugi prizivni postopek o obsodbi kapitana, maja lani je sodišče v Firencah v prvem prizivnem postopku namreč potrdilo obsodbo. V Italiji je sicer običajno, da se na obsodbe pritoži dvakrat, piše dpa. Na kasacijsko sodišče so se tako pritožili kapitanovi odvetniki kot tožilstvo, ki je zahtevalo 27 let zapora.

Eden od Schettinovih odvetnikov je danes za televizijo Sky TG24 izrazil prepričanje, da bo pritožba uspešna zaradi "številnih prekrškov" na prvi stopnji. Sodniki kasacijskega sodišča imajo pristojnost, da sodbo razveljavijo, zahtevajo ponovno sojenje ali jo potrdijo.

Schettino je še vedno na prostosti in bo to najmanj do odločitve kasacijskega sodišča, kar naj bi bilo predvidoma maja, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Schettino si je zaradi brodoloma pred obalo otoka Giglio ob toskanski obali leta 2012 prislužil vzdevek "kapitan strahopetec". Takrat naj bi po svojih besedah pomotoma padel v reševalni čoln, a se je kasneje upiral pozivom obalne straže, da se mora vrniti na križarko in opraviti svojo dolžnost.

Njegovi odvetniki odgovornost za nesrečo pripisujejo organizaciji križarjenja oz. plovbe, zaradi česar bi si morali krivdo deliti lastnica ladje, družba Costa Crociere, indonezijski krmar in italijanska obalna straža.

Sodišče v Grossetu je na sojenju v primeru Costa Concordie odločilo, da mora lastnica ladje deliti civilno odgovornost za tragedijo. Ta se je že leta 2013 izognila kazenskemu pregonu, saj je takrat sprejela delno odgovornost in pristala na plačilo milijona evrov kazni.

Zaradi brodoloma sta po 300.000 evrov odškodnine dobila Toskana in otok Giglio, kar pa so bile le drobtinice od zahtevanega nadomestila zaradi škode na morskem dnu in turizmu. Preživeli, ki so zavrnili prvotno ponudbo odškodnine Costa Crociere, so kot civilni tožniki nato dobili v povprečju po 30.000 evrov.

Costa Concordia je brodolom doživela 13. januarja 2012, ko je trčila v skale in nato deloma potonila. Na krovu ladje je bilo takrat 4229 ljudi. Brodolom pred otokom Giglio je sprožil največjo reševalno operacijo v zgodovini pomorstva.