Razzaka so prvič aretirali novembra 2016 in ga odpeljali v Center za tujce v Postojno. Vzeli so mu telefon in za njim zaklenili vrata celice, je Razzak povedal za RTV Slovenija. Ob 4. uri zjutraj so pripeljali šest Pakistancev, kasneje pa je sledilo umivanje, urejanje in premestitev na drugi zaprt oddelek. Njegova družina dan in pol ni vedela, kje je, kaj se z njim dogaja, kdaj ga bodo lahko videli, kdaj ga bodo lahko poklicali.

Po nekaj dneh so Razzaka izpustili iz Centra za tujce, a so ga čez nekaj mesecev ponovno zaprli za nekaj dni. Njegova družina in prijatelji so zgroženi, da lahko pristojne državne službe nekoga, ki živi v Sloveniji 40 let, primerjajo z beguncem, ki je prišel v Slovenijo z zadnjim begunskim valom. Sprašujejo se, kako lahko država stori kaj takega in na osnovi česa. Navsezadnje ima Razzak v Sloveniji dva otroka, odprl je svoje podjetje in s svojim delom veliko pripomogel k razvoju kulture v Piranu.

Razzak: Zahtevali so dokumente, ki jih v času zalivske vojne ni bilo mogoče dobiti

V Jugoslavijo je prišel leta 1977 in se v Beogradu vpisal na študij slikarstva. Takoj po diplomi je prišel v Slovenijo, kjer je vseskozi imel začasno dovoljenje za bivanje, ki ga je redno podaljševal. Ker je v Iraku takrat divjala zalivska vojna, ni razmišljal, da bi se vrnil. Odprl je svoje podjetje in si ustvaril življenje. Ko je dobil prvega otroka s prvo partnerico, je zaprosil za slovensko državljanstvo. Vendar ga ni dobil.

"Zahtevali so papirje, ki jih v času zalivske vojne ni bilo mogoče dobiti," je povedal Razzak. Po desetih letih je z novo partnerico dobil še eno hčerko, a državljanstva mu kljub večkratnim poskusom ni uspelo dobiti, čeprav je zanj zaprosil vsaj desetkrat. Leta 2015, v času begunske krize, so mu odklonili podaljšanje začasnega bivanja. Od takrat pa do zaprtja v Centru za tujce v Postojni je v Sloveniji bival nezakonito. Zdaj ima kot mnogi begunci, ki so zaprosili za zaščito, dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji, ki poteče maja letos. Potem mu grozi izgon iz države nazaj v Irak. Ker v času tamkajšnje vojne ni služil vojaškega roka, je v prekršku, zato ga lahko zaprejo in verjetno tudi ubijejo, se boji Razzakova hčerka.

Varuh človekovih pravic: Slovenija mora področje sistemsko urediti

Kot razlaga nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, si je zaradi pravnega neznanja Razzak podaljševal začasno dovoljenje za bivanje, čeprav bi si že zdavnaj lahko pridobil stalno dovoljenje, a mu za to nihče, niti uradniki, ki bi mu to morali svetovati, ni povedal. Ob tem je Krivic opozoril, da kljub temu, da Razzak nima dovoljenja za bivanje, velja, da človek, ki desetletje živi v neki državi, ki si je tam ustvaril socialne stike in ima tam družino, ima tudi pravico v tej državi ostati. Na osnovi več sodb Evropskega sodišča za človekove pravice so te države dolžne takšnim osebam legalizirati bivanje, celo v primeru, da so ti ljudje v določeni državi vrsto let bivali nezakonito, je še opozoril Krivic.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se s problemi, kot je Razzakov, srečuje že kar nekaj časa, saj je v Sloveniji v podobni situaciji okoli 30 ljudi. Ker so bile s strani evropskega sodišča že kaznovane Italija, Nizozemska in še nekatere druge države, Nussdorferjeva meni, da mora Slovenija to področja sistemsko urediti. A slovensko notranje ministrstvo očitno sodb evropskega sodišča ne jemlje resno. Razzak pa medtem še vedno živi v Piranu.