Pangea za nova znanja in boljše zdravje

Za vse številčnejšo populacijo starostnikov stroka še išče mnoge odgovore, povezane z aktivnim staranjem in ohranjanjem gibalne aktivnosti. Slovenski in italijanski partnerji, združeni v projektu Pangea, se želijo s poglobljenimi raziskavami dokopati do znanj, ki bodo pripomogla k boljšemu zdravju starejših. Projekt so danes predstavili v Kopru.

S projektom Pangea oziroma Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje, želijo na novo določiti kriterije zdravega staranja, je povedal vodja projekta Rado Pišot z Inštituta za kineziologijo Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, vodilnega partnerja projekta.

S projektom, pri katerem na slovenski strani sodelujejo še Splošna bolnišnica Izola, občini Koper in Kranj ter Inštitut za varovanje zdravja, želijo oblikovati obsežno bazo znanja. Znanstvena dognanja bodo nato uporabili za oblikovanje uporabnih produktov, kot so napotki, intervencijski programi in programi rehabilitacije.

V okviru projekta bodo osnovali mednarodni center odličnosti na področju zdravja starejših občanov, prinesel pa bo še priročnike, izobraževalne tečaje za usposabljanje vodij vadbe za starejše in šest gibalnih parkov zdravja za starejše. Na slovenski strani bodo parke zdravja, opremljene s trenažerji, prilagojenimi gibalnim značilnostim in potrebam starejših, dobili Koper, Kranj in Ljubljana.

Koristi 1,3 milijona evrov težkega projekta, od katerega se sodelujoči nadejajo novih ugotovitev na področju preventivnega delovanja in rehabilitacije, bodo po mnenju Pišota imele tako bolnišnice kot domovi za starejše in združenja upokojencev.

Projekt sodi v program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013. Izvajati so ga začeli minulo jesen, zaključili pa ga bodo septembra prihodnje leto.

Pričakovanja od projekta imajo tudi v Splošni bolnišnici Izola, kjer predstavljajo starejši od 60 let kar 42 odstotkov vseh hospitaliziranih. Predvsem poglobljena raziskava trajne gibalne neaktivnosti, ki so jo že izvedli v bolnišnici Valdoltra, bi po mnenju koordinatorja projekta v izolski bolnišnici Mladena Gasparinija lahko prinesla nova dognanja na področju rehabilitacije.

Če bi se namreč potrdila ideja, da lahko pri osebah, nezmožnih gibanja, upočasnijo upadanje motoričnih zmožnosti že z mislijo na gibanje oziroma ponavljanjem določenih miselnih vzorcev, bi po mnenju Gasparinija to lahko prineslo drugačen način rehabilitacije. Bolnikom bi nova dognanja morda lahko pomagala, da prej okrevajo in prevzamejo funkcije, ki so jih imeli pred nesrečo ali boleznijo.

Raziskava gibalne neaktivnosti, ki je po besedah Pišota tudi v svetovnem merilu prva tovrstna študija, opravljena na starejših občanih, je trenutno v fazi obdelave podatkov. V prihodnjem letu ji bodo sledile še množične meritve in poglobljene študije poškodb po rehabilitaciji kolka.

Sorodne vsebine:

Po Pišotovem odstopu hitreje do fakultete?

Kako ohraniti mladost?

Ali Primorci pojemo dovolj rib?

Deli novico: