"Vsako leto se v Italiji 10. februarja spominjajo fojb in istrskih beguncev, vendar ne da bi omenjali vsega, kar je bilo zgodovinsko pred tem, to se pravi dobe fašizma v Furlaniji-Julijski krajini in zasedbe Ljubljane od leta 1941 do leta 1943. Torej nobenega zločina pred junijem 1945. Vse to je zamolčano," je dejal v soboto za spletni portal slomedia.it.

Po njegovi oceni italijanska javnost, predvsem italijanska mladina, ni poučena o tem, kaj se je v resnici dogajalo med fašizmom. "Mladina o času fašizma ne ve praktično nič, razen nekaj zelo splošnega, kar se omenja v šoli," je povedal.

Zakon o dnevu spomina na fojbe in eksodus po njegovih besedah ne omenja ugotovitev v raziskovalnem delu, ki ga je izdala mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija, ki je preučila obdobje od leta 1880 do 1956. Objavljene izsledke te komisije je italijanska oblast dala v predal, pravi.

Po njegovi oceni bi Slovenija morala predlagati, da se italijanska oblast odloči, da to poročilo mešane komisije nudi javnosti in šolam, ali pa naj se ustanovi odbor za revizijo poročila. "Mešani revizijski odbor bi se moral v tem primeru izreči, kaj se poročilu očita, da se ga ne objavlja, kakor bi se spodobilo," je dejal.

To je po lastnih navedbah med drugim napisal v reviji Micromega v članku z naslovom Resistenza, ki posveča 10 strani fašizmu in slovenskemu uporniškemu gibanju.

Poročila v Italiji verjetno ne objavljajo, ker v njem piše, da je v fojbah pokopanih nekaj stotin ljudi, je dejal. Komisija se ni mogla odločiti za število. Po njegovih besedah je Luciaono Violante izjavil, da ne morejo objaviti, da jih je bilo manj kot 2000.

"Kljub temu, da je po fojbah poimenovanih tudi veliko ulic v različnih italijanskih mestih, slovenska oblast o tem doslej sploh ni razpravljala," je še dejal Pahor.

Mattarella se bo na uradnem obisku v Sloveniji mudil na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja. To bo prvo srečanje predsednikov, od kar je Mattarella v začetku februarja prevzel položaj.