V sklopu čezmejnega projekta Mala barka 2 iz programa Interreg Slovenija-Hrvaška je piranski pomorski muzej prek javnega razpisa izbral ladjedelskega mojstra, ki je začel gradnjo replike istrskega topa. Delo ekipe pod vodstvom ladjedelskega mojstra Tomija Sinožića in nastajanje barke si obiskovalci lahko ogledajo vsak dan, je na današnji predstavitvi povedal direktor muzeja Franco Juri.

Nekoč tradicionalna obrt

Namen gradnje replike tradicionalnega plovila je, da se oživi in predstavi nekoč tradicionalno obrt, ki je bila razširjena tudi ob naši obali in predstavlja pomembno dediščino teh krajev, pa je poudaril piranski podžupan Bruno Fonda.

Po besedah koordinatorja gradnje, kustosa Uroša Hribarja po izgradnji, ki predstavlja tudi obujanje pomembnega primera žive dediščine, načrtujejo sodelovanje s fakulteto za pomorstvo, ki bi barko prevzela v upravljanje in jo uporabila v pedagoške namene. Poleg tega bi iz sodelovanja s fakulteto lahko opravili aplikativne raziskave, s katerimi bi empirično obdelali plovne lastnosti tovrstnega plovila.

Pomorska dediščina

Juri pa je izpostavil, da se Monfort zaradi svojih dimenzij in zgodovine ponuja pomorski dediščino, zato želijo, da bi se te prostore tudi v prihodnje uporabljalo za negovanje pomorske dediščine in tradicionalnega ladjedelstva. Konkretno je ambicija muzeja, da bi v sodelovanju z občino v njem dolgoročno uredili restavratorski center za stare lesene barke in gradnjo novih, ki bi bil odprt za javnost, tako da bi dogajanje v njem lahko spremljali turisti, šole itn.

Današnji predstavitvi se je pridružila tudi posadka veslačic iz Skupnosti Italijanov Voga veneta Piran, ki je do Monforta priveslala s topom - manjšo "sestro" tistega, ki nastaja v nekdanjem skladišču soli.

Sredstva za regionalni razvoj

Čezmejni projekt Mala barka 2 se bo zaključil marca 2019 ter je namenjen vrednotenju pomorske dediščine v okviru razvoja kulturnega in trajnostnega turizma obale slovenske-hrvaškega obmejnega območja ter združuje osem partnerjev z obeh strani meje. Vrednost projekta znaša nekaj več kot 2,16 milijona evrov, pri čemer se v 85 odstotkih sofinancira iz nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.