Kot je povedal mag. Jure Bernik, ki je s strani ZVKD OE Piran opravil strokovni nadzor obnove, so raziskave v nekdanji cerkvi prinesle prva konkretna spoznanja o njeni notranjščini. Pod betonskim tlakom so arheologi dokumentirali več nivojev cerkvenih tal z ostanki tlakov. Med raziskavami ostenja sta bili pod mlajšimi ometi na zahodni steni odkriti fragmentirano ohranjeni gotski okni. Odkrito je bilo tudi okno nad nekdanjim vhodom v cerkev in spodnja vogalna vhoda v vzidano apsido na južni steni.

"Več vedenj o prvotni notranjščini nekdanje cerkve so prinesle arheološke raziskave strokovnjakov Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Dokumentirani so bili nivoji cerkvenih tlakov, od najstarejših do tlakov iz preteklega stoletja, ko prostor že dolgo ni več služil sakralnemu namenu. Poleg številnih skeletnih pokopov so arheologi odkrili tudi tri grobnice, ki so zdaj restavrirane in obdane z novim opečnim tlakom, prezentirane v nekdanji ubranosti z belino pokrova, ki ga je dal za danes restavrirano grobnico svoje umrle žene že v 16 st. izdelati Petrus de Praeto v belem istrskem kamnu. Tudi grobnici za vhodom v cerkev sta pripadali pomembnim piranskim meščanom. Ena je pripadala družini Foregoni, druga pa najbrž bratovščini sv. Katarine," je povedal mag. Jure Bernik.

Z otvoritvijo prostorov nekdanje cerkvice sv. Katarine Aleksandrijske so v Minoritskem samostanu obeležili njihov praznik svetega Frančiška Asiškega. Prostor je ob asistenci patra Slavka Stermška slovesno izročil namenu in blagoslovil pater Milan Kos, provincial slovenskih minoritov. Zahvalil se je patrom piranskega samostana, ki so si več let prizadevali, da je prostor, ki je nekoč služil kot cerkev, dobil ponovno svojo lepoto. Ob tem je izrazil željo, da bi služil tudi za srečevanja Pirančanov in obiskovalcev Pirana, ki lahko v njem doživljajo lepoto prostora, prijaznost in medsebojna srečevanja, ki bogatijo.

Otvoritev sta popestrila moški pevski zbor Anabarda iz Trsta, še zlasti pa prvič predstavljena prenovljena multivizijska projekcija Ubalda Trnkocziyja in Saša Fajona o piranskem minoritskem samostanu.