Osnutek zakona v kulturi sprožil val nezadovoljstva

Osnutek predloga novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki je v javni razpravi še do 8. marca, med stroko buri duhove. Med perečimi temami so večja avtonomija vodstva javnih zavodov, manj stabilno financiranje ter zanemarjanje področja samozaposlenih. Kritik je mnogo, nekateri osnutek celo v celoti zavračajo.

Jedrt Jež Furlan iz Mreže sodobnega plesa je spomnila, da so kulturniki že ob prejšnjem osnutku ZUJIK iz leta 2011, ki ga je v medresorsko obravnavo spravila nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, podali mnenja in analize o dokumentu, ki nato ni bil sprejet. Novi osnutek, ki ga je v obravnavo dalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZKŠ), pa v najmanj 80 odstotkih ponavlja predlog izpred dveh let, kar je bilo že tedaj povedano s strani stroke, pa po večini ni bilo upoštevano.

"Osnutek predloga novele ZUJIK ohranja stare težave in jim daje nove poudarke. Vmes sta udarili nova uredba in nov davčni red, ki siromašita. Korak nazaj. Kar velja za pomembnejše segmente osnutka. Slednji je prepoznan tudi v vse večji akumulaciji politične moči," opozarja Jež Furlanova.

Po opozorilih društva Asociacija je iz osnutka novele izpadlo urejanje položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Pripravljavci zakona tudi na tej točki niso upoštevali predlogov sprememb, ki so jih predlagali člani projektnih skupin, ki z namero urejanja področja delujeta pod okriljem MIZKŠ. Med drugim gre za predlog, ki ureja pravice do plačila prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenih v kulturi.

V Asociaciji se jim zdi sporno tudi, da si ministrstvo v krovnem zakonu zagotavlja pravico do ustavitve že objavljenih javnih pozivov in razpisov. Spomnili so, da je z lansko ustavitvijo razpisov ministrstvo povzročilo veliko škode številnim samozaposlenim in nevladnim organizacijam. Po mnenju Jež Furlanove pa ta novost v osnutku kaže na to, "da razpisi, ki jih je minister lani ukinil, niso imeli zakonskega kritja".

Osnutek pod vprašaj postavlja tudi vlogo strokovnih komisij. O vpisu v razvid samozaposlenih se minister odloča sam, pri pravici do plačevanja prispevkov pa se posvetuje s komisijo. Prav tako pa je mnenje komisije tisto, ki je po dvakratni zaporedni slabi oceni odločujoče pri razrešitvi direktorja javnega zavoda. V osnutku pa ni jasno navedeno, kaj naj bi ta slaba ocena sploh bila.

Položaj samozaposlenih v kulturi bi po osnutku med drugim urejala uvedba tarifnikov, ki bi uvajali minimalne cene za plačilo dela samozaposlenih v kulturi. S tem naj bi preprečili neizplačevanje oziroma izredno nizka plačila za delo samozaposlenih. Kot je za STA pojasnil predsednik Asociacije Andrej Srakar, "gre za ukrep, ki se sliši zelo lepo", dejansko pa bi bilo treba napraviti izračune in razmisliti o tem, kaj resnično prinaša. Na Društvu gledaliških režiserjev se bojijo, da bodo tarifniki tako "absurdno nizki", da bodo izgubili pomen ali pa celo ukinili nevladno produkcijo.

Predstavnik samozaposlenih pri glavnem odboru sindikata Glosa Denis Miklavčič glede urejanja statusa samozaposlenih dodaja, da kulturniki že od leta 1997 opozarjajo na prekvalifikacijo samozaposlenih iz delodajalcev v delojemalce oziroma delavce. Sam bo glede tega predlagal dopolnilo osnutka, saj meni, da je po uvedbi novih davčnih predpisov sprememba statusa iz delodajalskega v delojemalski še bolj potrebna.

Več iz rubrike Kultura:

Slovesnost ob Grudnovi obletnici rojstva

Primorska poje že 44. po vrsti

Razstava o spremenljivosti časa

Deli novico: