Gre tako za socialne pravice slovenskih državljanov, ki ostajajo na Hrvaškem, do povračila stroškov, pravic na kmetijskem področju, pravzaprav vseh, ki so jih domačini želeli urediti.

Po besedah Kozlovičeve naj bi na drugi strani Dragonje in državne meje ostajalo 16 slovenskih državljanov, ki se želijo preseliti v Slovenijo. Tudi ostale slovenske družine imajo to možnost, odločiti se morajo v enem letu in to realizirati v treh letih, da bodo upravičene do zakonsko postavljene odškodnine. "Naše vodilo še vedno je, da se pogovarjamo z republiko Hrvaško, želimo si, da bi predsednik vlade republike Hrvaške sprejel poziv predsednika vlade republike Slovenije, da se imenuje dvostranska komisija, ki bo v naravi določila mejo in ob tem tudi upoštevala vse življenjske okoliščine, na kar je napotilo tudi arbitražno sodišče. Upamo in verjamemo, da bo na koncu do tega tudi prišlo," je povedala Kozlovičeva ob koncu sestanka.

Danes sprejeti sklepi, ki so jih zapisali, prebivalci pa bodo dobili tudi zapisnik, pa so predvsem v tem, da jim pošljejo sprejeti zakon in informacije o tem, kako bodo poslej lahko izvajali pravice, ki jim jih podeljuje zakon. Kontakt prebivalcev bo tako predsednik krajevne skupnosti Sečovlje kot piranska upravna enota, tam jim bodo na voljo tudi vsi potrebni obrazci.

Lokalna skupnost bo pomagala tudi tistim prebivalcem, ki se želijo preseliti v Slovenijo. "Mi smo dali možnost, da si vsakdo izbere prebivališče v Sloveniji. Vendar to ne pomeni, da bo v celoti prejel to odškodnino, da si lahko ob selitvi kupi nepremičnino, ampak bo moral ob tem sam participirati. Sploh za to območje, kjer vemo, da so cene nepremičnin zelo visoke v primerjavi z drugimi obmejnimi območji, bodo morali posamezniki, ki se želijo preseliti, ali prodati svojo nepremičnino ali pa vložiti lastna sredstva zato, da si lahko kupi drugo nepremičnino," je še pojasnila generalna sekretarka vlade.

Prebivalcem so danes predstavili, katere so tiste pravice, ki so v zakonu: "Upoštevali smo večino potreb in želja, edino, česar nismo mogli upoštevati na tem območju, je zadeva glede dednega zakupa kmetijskih zemljišč, saj je ta pravica urejena v drugem zakonu in zato tega ni bilo potrebno upoštevati v tem zakonu."

Še posebej je bilo izpostavljeno vprašanje vodooskrbe Jožka Jorasa. Občina Piran se je tu zavezala, da bo preverila, kaj je s tem, in ali lahko piranska komunala opravlja storitve na drugi strani Dragonje. Joras je sicer sestanek predčasno zapustil.

Na današnjem srečanju sta bila prisotna tudi državna sekretarja s kmetijskega ministrstva, saj je beseda tekla tudi o kmetijskih zemljiščih. Tisti, ki bodo želeli, bodo za dodelitev kmetijskega zemljišča vložili vlogo, sklad kmetijskih zemljišč pa bo potem z njimi na terenu iskal najustreznejše rešitve.

Domačinka, ki se je udeležila današnjega pogovora, je ob odhodu povedala, da je pričakovala predvsem to, da bodo predstavili rešitev za težavo, ki je nastala zaradi dvojnih katastrov: "Ne vedo, kako se bo to reševalo. Tu imamo najmanj 50 parcel, ki so jih Hrvati enostavno pokradli, napisali druge številke, tako da je kataster isti, zemljiška knjiga pa je druga."

Vendar je večina domačinov zadovoljnih, je povedal predsednik krajevne skupnosti Sečovlje Denis Fakin: "Predlagane so bile pametne in dobre rešitve, ki bodo dejansko ustrezale vsem, tako da gredo po mojem mnenju vsi zadovoljni domov."