Za Pokrajinskim muzejem Koper je izjemno uspešno leto. Kot je izpostavil direktor Luka Juri, so dosegli dva pomembna mejnika. Odprli so razstavi Antični lapidarij oziroma V kamen vklesan spomin, v kateri so predstavili gradivo iz časa rimske civilizacije, in Srce Kopra, ki je predstavila širši pogled na celotno mesto. Med pomembnejšimi dosežki je zagotovo tudi gostovanje v glavnem mestu Rusije, Moskvi. Za to priložnost so v koprskem muzeju prilagodili in združili dve razstavi, skupno so poimenovali Srce Kopra v Moskvi. Na ogled so postavili 1700 let stare zlate uhane, čudovite fotografije Kopra in promocijsko gradivo, da bi v Koper privabili tudi čim večje število turistov, je pojasnil Juri.

Nekaj očitno delajo prav, saj so tudi lanske številke obiska odlične – zabeležili so preko 20 tisoč obiskovalcev. Na enakem nivoju kot leto prej pa so ohranili tudi prihodke iz javnih dejavnosti (med katere spadajo vstopnine), s tem pa muzeju 'prislužili' dobrodošla dodatna sredstva, je zadovoljen direktor.

Luka Juri 

Korak bližje rešitvi depojske problematike 

Tudi v leto 2018 so vstopili polni zagona in načrtov. Med novostmi gre izpostaviti Kovaško-kolarsko delavnico in igro Mizica, pogrni se, občasne razstave (Moj rojstni dan, Vodni viri in južna železnica, zbirka Iskrinih telefonov, Pohorski eklogit …), pomembna pridobitev za muzej pa so zagotovo novi depojski prostori.

Novi depojski prostori v koprskem zaledju, ki jih je muzeju priskrbela Mestna občina Koper, omogočajo rešitev najnujnejših depojskih problemov, je povedal Juri. "Tam namreč hranimo večino eksponatov – na razstavah jih je predstavljena le peščica. Depoji so izredno pomembni za ohranjanje eksponatov, da ti sčasoma ne propadejo, s tem pa onemogočijo pridobivanje novih in dodatnih znanj." Problematika depojev sicer še ostaja izziv za prihodnost, a prvi korak k rešitvi je bil storjen.

Načrti in novosti

V Pokrajinskem muzeju bodo v začetku oktobra predstavili spletno in mobilno aplikacijo Mizica, pogrni se, preko katere bodo na atraktiven način javnost seznanjali o prehranski dediščini, je povedala muzejska svetovalka Tina Novak Pucer. Med igro bo obiskovalec na več ravneh opremil staro istrsko kuhinjo in mizo ter 'skuhal' pet jedi, seveda v ustrezni posodi in z ustreznimi sestavinami, tako da bo na koncu pridobil pristen istrski recept.

Med novostmi je Novak Pucerjeva izpostavila še Kovaško-kolarsko zbirko. V etnološki zbirki muzeja so sicer že imeli postavljeno tovrstno zbirko, ki pa je bila nato odkupljena. Zdaj jo bodo postavili na novo, z drugimi izdelki, ki so jih odkupili od družine koprskega kovača Rojca. Na ogled bo nekaj opreme in orodja, ne pa končni izdelki. Razstava bo opremljena tudi z didaktičnim kotičkom, kjer bo na voljo igra 'spomin' in lik Bepa s kovaško dejavnostjo.

Na ogled bosta tudi naravoslovna razstava Pohorski eklogit, v sklopu katere bo svoje izdelke predstavljal tudi koprski zlatar Rok Široka, ter Vodni viri in južna železnica. Ravno zdaj pa je v muzejski galeriji na ogled zbirka Iskrinih telefonov. Kustos Ivan Simčič na ogled vabi predvsem otroke, ki se jim po njegovih besedah niti sanja ne, kako te telefone uporabljati.

Z dodatnimi sredstvi, ki jim jih je namenilo ministrstvo za kulturo, bodo restavrirali in zaščitili srednjeveške vodovodne cevi, ki se nahajajo na Prešernovem trgu v Kopru, ter jih predstavili občanom, je povedala muzejska svetovalka Maša Sakara Sučević.

V muzej prihaja vedno več šolarjev

V muzeju velik poudarek dajejo izobraževanju: lani so ustanovili celo oddelek za izobraževanje. Med njihovimi obiskovalci je vedno več šolske populacije. Lani jih je obiskalo 3960 šolarjev, ki so se udeležili 285 izobraževalnih oblik dela. Obisk šolarjev se je tako povečal za 35 odstotkov. Lani so tudi prvič izdali knjižico pedagoških programov, ki jih je približno 35.

Za individualne obiskovalce so po muzeju na voljo didaktični kotički. Lani so uredili dva tipna kotička v etnoloških zbirkah, namenjena predvsem za slepe in slabovidne, ki pa obogatijo muzejsko izkušnjo vsakega obiskovalca. V zbirki novejše zgodovine zbirajo osebne zgodbe pričevalcev, hkrati pa lahko svoje spomine v muzeju pustijo tudi obiskovalci.

Ob tej priložnosti je direktor Juri napovedal še Poletno muzejsko noč, ki bo 16. junija. Letos so jo zastavili nekoliko širše in se povezali še z drugimi deležniki. Poleg muzeja bosta tisti večer tako na ogled tudi koprski zvonik in Pretorska palača, koprska knjižnica bo pripravila večerno pravljico, v koprski župniji pa bodo potekale večernice.