"Obžalujem, da je sistem, ki ga imamo, tako birokratski in neživljenjski"

Igor Kolenc. Za nasprotnike tehnokratski, za podpornike pragmatičen. Nekateri mu premočrtnost zamerijo, drugi jo vidijo kot vrlino. Jeseni je brez večjih težav prišel do drugega mandata na čelu izolske občine. S čim je prepričal občane? Težko je določiti, sam pravi, da je največ vredno to, da je po političnih turbolencah v Izolo prinesel mir. Tudi med zadnjimi volitvami, ko je v Kopru, Piranu in Ankaranu šlo na nož, je bila Izola proglašena za otok miru. In takšna naj ostane, majhna, pristna s pogledom v prihodnost, pravi Kolenc. Bo lahko on tisti, ki jo bo tja popeljal? Na voljo ima samo še slaba štiri leta ... 

Če se vrneva k jesenskim lokalnim volitvam. Dobili ste nov mandat. Ste torej s prvim prepričali Izolanke in Izolane? 

Glede na rezultat sem jih očitno prepričal. Sedaj upam, da bom nadgrajeval. Cilj je jasen, to je izboljšati stanje tega mesta in pripraviti temelje za razvoj. V dani situaciji je to velik izziv. A z angažmajem ga bomo znali izpeljati.

Kaj je po vašem mnenju prepričalo volivke in volilce? Na kaj ste sami ponosni?

Mislim, da sem vnesel nek političen mir, kaj je njih prepričalo, pa bi jih morali vprašati. Žal mi je, da jih ni več prišlo na volitve. Sprašujem se, kaj ni prepričalo tistih, ki niso prišli na volitve. Ni dobro, da so izločeni iz procesa. Delamo za vse, zato je želja, da je vložek s strani vseh krajanov.

Je kaj, kar obžalujete? Se je dalo kaj narediti, pa tega niste uresničili? 

Sam sem bil navajen delati precej drugače, preden sem prišel sem. Obžalujem, da je sistem, ki ga imamo, tako birokratski in neživljenjski. Sistem občine ni tako zapleten kot državni, a vseeno moramo poenostaviti sistem. Iščemo razloge, zakaj da, državni sistem pa razloge, zakaj ne. 

Katere so glavne smernice novega mandata, ki je pravzaprav še v celoti pred vami?

Glavne smernice so konsolidacija občine, postavitev temelja financiranja. Sedaj, ko država pripravlja te ad hoc rešitve glede financiranja, se šele vidi, kako je občina občutljiva. Viri so, vendar so omejeni. Ne moremo delati nemogočih stvari. V okviru proračuna, ki ga pripravljamo, smo usmerjeni v to, da standard življenja v Izoli ostane enako visok. Pa tudi to, da ustvarimo dodatne vire, a ne za vsako ceno. Prodaja nikakor ne sme biti za vsako ceno. 

Kako pa je z zadolževanjem? Slišati je, da je Izola precej zadolžena.

Zadolževanje občin se želi prikazati kot veliko težavo. Ampak ni tako. Občine so bogate, imajo premoženje. A posojila lahko dobivajo le na osnovi prihodkov. Če bi imeli sedaj možnost dobiti, recimo, 20 milijonov evrov kredita, bi lahko občina odkupila vsa tista degradirana območja, ki niso bila nikoli v njeni lasti, so pa strateškega pomena za jutri. Argo, Delamaris, Ipa 8. Pozitiven učinek bi bil zelo velik. Lastnik ima vedno večjo moč kot občina samo prek prostorskih aktov … 

Kaj pa bi si želeli videti na teh sedaj degradiranih območjih, torej na področju Arga, bivše Ribe in drugih? 

Vse tisto, kar prinaša dodano vrednost. Absolutno tam ne vidim stanovanj oziroma spalnih naselij. Cilj je, da Izola ostane majhna s kakovostjo življena. Kvaliteta, ne kvantiteta. 

Delovna mesta. Vemo, da jih občina ne more odpirati, lahko pa pripravi pogoje, da jih odpirajo podjetja. To je bil eden vaših glavnih adutov, še v času kampanje leta 2010. Delovna mesta oziroma pomanjkanje teh je še vedno ena največjih težav Izole …

Nikoli ne moremo reči, da je bilo dovolj narejeno. Ampak več moramo narediti vsi. Občina lahko odpira samo režijska delovna mesta, tista delovna mesta, ki imajo dodano vrednost, pa odpirajo podjetniki in obrtniki. Torej tisti, ki sledijo ciljem dobička. Vsekakor moramo spodbujati ljudi, a ne na način “naj mi občina nekaj da, potem bom jaz delal”. Mi smo vlagali v infrastrukturo, mislim, da smo veliko naredili za pogoje, kapital pa bo šel tja, kjer bo največ dobil. Smo namreč le pika na zemljevidu sveta, ne Slovenije, in tega se moramo zavedati …

Obstaja kak primer dobre prakse?

Lep primer tega, kako se lahko začne, je nov coworking Riiba. Združili so se mladi ambiciozni ljudje z jasnimi idejami. S svojim delom iščejo svojo pot, občina nudi to, kar je v njeni pristojnosti in dolžnosti. Ni tam nekega direktorja enega fikusa in denarja, ki bi prihajal zato, da zadeva funkcionira … To so pravi pristopi.

Kako bi ocenili socialno-gospodarsko sliko v Izoli?

S to sliko ne bom nikdar zadovoljen. A v slovenskem povprečju smo v vrhu glede kakovosti življenja, brezposelnost je nižja od povprečja. Slika še zdaleč ni tako črna kot jo želijo prikazati nekateri. Navkljub vsemu se v Izoli ne živi slabo, cilj pa je, da bi se živelo še boljše in bi vsi imeli več možnosti. Ampak te možnosti moramo ustvariti vsi skupaj. Tisti, ki menijo, da je življenje v tem mestu slabo, naj gre malo v svet in pogledajo, kako je drugod.

Veliko se radi primerjamo s hrvaško Istro. Občutek je, da so nas po nekaterih plateh dohiteli, po drugih celo prehiteli. Sploh, kar se tiče trženja območja, z vseh vidikov. Predvsem zato, ker so stopili skupaj. Pravijo, da jim je pri tem pomagalo dejstvo, da imajo regijo oziroma županijo. Pri nas se o regionalizaciji govori že dolga leta, storjeno ni bilo še nič. Menite, da je tukaj naš manko? Da manjka nekaj, kar bi povezalo lokalne skupnosti in da to ni država?

Očitno v Sloveniji ni pravega interesa, da bi nastale regije. Lažje je manipulirati z 212 župani, kot na primer s petimi nosilci regij. Mislim, da sem povedal vse. 

Dotaknimo se še nekaj konkretnih izolskih projektov. Kako kaže s slemensko cesto Jagodje-Šared? O tej se že veliko časa govori …

… in mislim, da se bo še nekaj časa govorilo. Moramo biti realni. Odločati se moramo, ali bomo skrbeli za standard ljudi ali bomo rezali pri investicijah. Seveda mora to biti premišljeno, pomembne so prioritete. Slemenska cesta trenutno še ne nosi rezultata. Vedno bomo gledali, da z vsako posamezno investicijo zajamemo čim večji del občanov. V tem trenutku to ni prioriteta.

Kakšna je ocenjena vrednost projekta?

Prek šest milijonov evrov. To je veliko za vsak proračun …

 

Z odprtjem predora se odpira možnost novega obalnega pasu, če seveda tam ne bo več ceste. Poleti ste z MOK pokazali, da mislite resno glede ureditve prostora, kako kaže?

Novega ni še nič. Pritiskamo in pošiljamo dopise. Mislim pa, da je ena od naslednjih aktivnosti to, da se odločimo, kako bomo reagirali na aktivnosti Darsa in države, če bodo vztrajali pri vinjetah, ki uničujejo razvoj tega področja. Nam so kršene pravice. Zadnja cestninska postaja je na Kozini. Mi, ki tukaj živimo, moramo plačeti vinjeto, medtem ko se tovornjaki in avtobusi vozijo zastonj. In zavedati se moramo, da območje med Koprom in Izolo ni strateško za Obalo, ampak za celo Slovenijo. Če se bomo temu območju odpovedali, ker moramo, v kolikor imamo plačljivo cesto, imeti še eno vzporedno brezplačno, smo zreli za iti nekam …

Konkretno. Kateri infrastrukturni projekti se obetajo v Izoli v prihodnjih štirih letih?

Zaključiti moramo to, kar smo začeli v preteklih štirih letih, torej cestne povezave, vhod v Izolo, s tem pa se začne domino efekt prostorskih aktov, ki bodo zaživeli. Drugi velikih projektov ni na vidiku, ker moramo biti realni. Upamo, da bomo uspeli zgraditi kulturni dom. 

Večji infrastrukturni projekt, ki ga sicer ne financira občina, je izgradnja Pomola B in valobrana v mandraču s strani Marine oziroma njenih upravljalcev. To je bil dogovorjeno v okviru poravnave, ki je bila dosežena po dolgih letih, a če zadeve ne bodo zgrajene do jeseni, celoten dogovor pade v vodo. 

Valobran je ključen, ker je pomol B komercialna poteza Marine. Valobran ščiti akvatorij, to je za nas bistveno, da lahko širimo pristanišče oziroma da postavimo dodatne komunalne priveze. Začeli so delati, kažejo neko resnost in mislim, da bomo od dogovora vsi imeli nekaj.

Še zadnje vprašanje. Večkrat ste dejali, že v času prvega mandata, da se boste potegovali še za en mandat, ki ste ga tudi dobili, nato pa zaključili svoje delo kot župan Izole. Spomnim se, da ste dejali, da je osem let dovolj dolga doba, da človek nekaj naredi, pokaže, nato pa je potrebno dati možnost drugim, svežim idejam in vas torej morebitni tretji mandat ne zanima. Še ostajate pri tem razmišljanju?

Delo ima vedno obliko neke S krivulje. Ko začneš z delom, tvoja produktivnost pade, ker dela ne poznaš dobro. Potem vse skupaj raste, do novega pada. Takrat potrebuješ neke nove impulze, da začne ta krivulja spet svojo rast. Recimo, da sem sedaj sam v tem drugem valu te S krivulje. Potem je potrebno dat prostor novim idejam. Zato pravim, da je pametno, da se nekdo po določenem času umakne. Ne smeš pasti v rutino in monotonost, to je znano iz gospodarstva. Prav je, da imajo možnosti tudi drugi. Zato vztrajam pri tem odgovoru oziroma stališču.

Deli novico:

zoran13 |  03 .02. 2015 ob  22: 20
ŠE POMNITE, TOVARIŠI!

NEKOČ

1989

Uvrstitev /Občina/ Narodni dohodek na prebivalca v K din/:

1. Ljubljana Center - 50.367
2. Velenje - 32.799
3. Maribor Tezno - 28.830
4. Ljubljana Bežigrad - 26.049
5. Celje - 25.130
6. Ribnica - 25.039
7. Ljubljana Šiška - 23.864
8. Novo Mesto - 23.781
9. Metlika - 23.185
10. Izola - 22.372
11. Nova Gorica - 20.667
12. Krško - 20.064
13. Koper - 19.998
14. Kamnik - 19.992
15. Ljubljana Moste Polje - 19.918
16. Maribor Rotovž - 19.740
17. Trbovlje - 19.735
18. Maribor Pobrežje - 19.476
19. Škofja Loka - 19.414
20. Tržič - 18.845
21. Kranj - 18.275
22. Sežana - 17.819
23. Idrija - 17.642
24. Slovenske Konjice - 17.542
25. Žalec - 17.375
26. Maribor Ruše - 16.898
27. Cerknica - 16.863
28. Piran - 16.740

Vir: Mandrač

ZADOLŽENOST OBČANOV NAJVEČJIH OBČIN

Leta 2003 / Leta 2012

* Ljubljana - 205 € / 817 €
* Maribor - 176 € / 523 €
* Celje - 275 € / 632 €
* Koper - 77 € / 1.103 €
* Nova Gorica - 68 € / 102 €
* Kranj - 6 € / 306 €
* Novo Mesto - 87 € / 482 €
* Murska Sobota - 213 € / 462 €
* Ptuj - 77 € / 647 €

Maksimalno zadolženi občini:
* Hodoš - 378 € / -
* Gornji Petrovci - - / 1.740 €

Zadolženost na prebivalca:
Leta 2003 - 82 €
Leta 2012 - 409 €

JAVNI DOLG DRŽAVE ( % BDP)

* 2003 - 27,2 %
* 2004 - 27,3 %
* 2005 - 26,7 %
* 2006 - 26,4 %
* 2007 - 23,1 %
* 2008 - 22,0 %
* 2009 - 35,2 %
* 2010 - 38,7 %
* 2011 - 47,1 %
* 2012 - 54,4 %
* 2013 - 70,0%
* 2014 - 82,2%

http://www.zurnal24.si/v-financah-od-optimizma-do-strahu-clanek-21156

"Majhni dolgovi ubogega človeka povzročajo mnogo hrupa, gromozanski dolgovi države pa rastejo tiho in nemo."
(Stara modrost)