V svojo sredo so povabili antropologinjo in strokovnjakinjo za vodilne kadre Alenko Stanič, diplomata Valentina Inzka in pesnika Davida Bandlja, ki so si bili enotni v mnenju, da ni problematičen toliko odhod tolikih mladih visoko izobraženih Slovencev v tujino kolikor to, kako slovenska družba in domače elite sprejemajo željo številnih, da se, potem ko so si v tujini nabrali dodatno znanje in izkušnje, vrnejo v domovino ter tu nadaljujejo s svojim raziskovalnim in ustvarjalnim delom. Ta odziv večkrat ni pozitiven, so opozorili.

Staničeva je opozorila, da potovanja in selitve niso nič novega, odločilen dejavnik pa je odnos neke lokalne elite do znanja oziroma to, ali ta elita znanje ceni ali ne. Pri tem je govornica podala primer nekaterih držav, ki veliko vlagajo v znanje in v to, da svoje znanstvenike po svetu privabijo nazaj domov, kot so Kitajska, Avstrija in Turčija. V Sloveniji pa so družba in domače elite žal zaprte do mladih Slovencev, ki so bili v tujini in jih ne pustijo, da bi se vrnili.

Morda zato, ker bi s svojim znanjem utegnili ogroziti neke kroge, ki se vrtijo na isti način in skušajo ohranjati svoje pozicije, je opozorila Staničeva, ki se je zavzela za odprtost in ustvarjanje pretočnosti za mlade ljudi.

Za Inzka ima beg možganov hude posledice za slovensko manjšino v Avstriji. Kar tretjina absolventov slovenske gimnazije v Celovcu po končanem študiju odide in se ne vrne, je opozoril.

Beg lahko ustavi podjetniški duh

To bi bilo mogoče ustaviti z inovativnostjo in podjetniškim duhom ter z večjim povezovanjem med Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ljudje so naše največje bogastvo, ki ga je treba privabiti nazaj, kar pa se žal ne dogaja, čemur verjetno botrujeta tudi zavist in strah pred konkurenco, elite pa služijo samo sebi oziroma temu, da bi si podaljšale mandat, meni Inzko.

Bandelj, tudi sam človek z visoko izobrazbo, ki pa so mu na vrat na nos odpovedali pogodbo, pa se je vprašal, kaj dobijo tisti, ki so odšli v svet in se vračajo s kulturno širino in izkušnjami, ali imajo možnost razvijanja v našem obmejnem prostoru. Če je odhod odvisen od posameznika, pa je prihod odvisen od družbe in tu se je treba vprašati, ali obstajajo silnice, ki želijo ohraniti status quo, je dejal Bandelj

Na politične elite je naslovil tudi vprašanje, v čem bi slovenski prostor izgubil z vrnitvijo teh mladih izobražencev. Morda so tiste, ki tvegajo, da kaj izgubijo, prav elite, je zaključil Bandelj.

Drago tudi letos prireja Društvo slovenskih izobražencev

Udeležence prvega dne letošnje Drage, ki jo je tudi letos priredilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, so uvodoma pozdravili predsednik slednjega Sergij Pahor, dalje podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine (FJK) Igor Gabrovec, tržaški občinski odbornik Edi Kraus in predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka, prisotna pa je bila tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš.

Študijski dnevi se bodo nadaljevali v soboto, ko bo ob 16.30 predavanje Korošca Fabiana Hafnerja Sem dolgo upal in se bal s kritičnim zamejskim pogledom na 22 let slovenske državnosti, vrhunec pa bodo dosegli v nedeljo, ko bo dopoldne ob 10. uri srečanje z zgodovinarko Marto Verginella in sociologom Urbanom Vehovarjem na temo Politična raba spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda.

Popoldne zatem bo predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Bajd predaval na temo Znanost, inženirstvo, materni jezik. Pred tem bodo organizatorji počastili 90-letnico pisatelja Alojza Rebule in podelili Peterlinovo nagrado. Zjutraj pa bo za udeležence Drage maševal tržaški škof Giampaolo Crepaldi.