Tako kot vsako leto so obalni pas morja tudi letošnji začetek poletne sezone obiskale meduze. Zaradi zapletov pri financiranju monitoringa imajo sicer strokovnjaki z Morske biološke postaje Piran letos manj rednih podatkov o njihovi pojavnosti, predvsem v vodah stran od obale, iz prejšnjih let pa vedo, da se uhati klobučnjaki rojevajo kar na luških pomolih in v marinah.
Ožig uhatega klobučnjaka (na fotografiji) ali morske cvetače zaznajo le redki.
Večino vrst meduz s prostim očesom težko opazimo, saj so mikroskopsko majhne. "Zaradi velikosti in včasih tudi človeku nevarnega ožiga največ pozornosti vzbujajo klobučnjaške meduze," razlaga Alenka Malej (na fotografiji desno) z Morske biološke postaje Piran. V severnem Jadranu, vključno s Tržaškim zalivom, so znanstveniki že v 19. stoletju zabeležili množične pojave nekaterih vrst klobučnjaških meduz. Med njimi so najbolj pogoste uhati klobučnjaki (na fotografiji), veliki klobučnjaki, mesečinka, kompasna meduza in morska cvetača. "Med navedenimi klobučnjaškimi meduzami najbolj neprijetno opeče mesečinka, ožig uhatega klobučnjaka ali morske cvetače zaznajo le redki," pojasnjuje Malejeva.
Rojevajo se na luških pomolih
Polipi uhatega klobučnjaka, katerega meduze v severnem Jadranu pogosto opažamo med januarjem in junijem, se razmnožujejo nespolno in se pritrjujejo na luške ter pomole drugih pristanišč in marin. "V okviru raziskovalnega programa smo spremljali številčnost in razmnoževanje polipov tri leta," pravi morska biologinja, zato tudi vedo, da se med novembrom in marcem ti prečno delijo, tako pa nastanejo efire, ki odplavajo in zrastejo v meduze. Te se razmnožujejo spolno, po oploditvi nastane ličinka, ki se pritrdi na podlago in razvije v nov polip. Tako je krog sklenjen.
Te dni smo v morju opazili tudi kompasno meduzo.
Za druge vrste ni natančnih podatkov
"Za druge vrste klobučnjakov v našem morju nimamo tako natančnih podatkov o njihovem razmnoževanju oziroma življenjskem ciklusu," še dodaja Malejeva. Morske cvetače so pogostejše v toplem delu leta, najštevilnejše in največje morske klobuke pa opažajo jeseni in pozimi. Mesečinka se v severnem Jadranu pojavlja redko. Ker nima pritrjene polipne faze, jo k nam zanesejo tokovi iz južnega Jadrana oz. Sredozemskega morja.
kopalna voda je voda kjer ni nevarnih in toksičnih bakterji v njej, katere škodljivo delujeo na kožo in prebavo.....če pa vodo piješ in jo preveč popiješ ti je pač slabo, pa sicer morska voda ni pitna.....