V Kopru bo zaživela psihoterapevtska skupina za osebe z obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM). Odpira jo društvo DAM v sodelovanju z Ambulanto Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani.
NOVOST NA OBALI: Psihoterapevtska skupina za obsesivno-kompulzivno motnjo
Koper
OKM je duševna motnja, o kateri se malo govori, čeprav se pogosto pojavlja. Raziskave kažejo, da 2,5 odstotka populacije vsaj enkrat v življenju izpolni kriterije za diagnozo OKM. O njej je sicer malo znanega, saj osebe, ki se spopadajo z obsesivnim in kompulzivnim vedenjem, redko poiščejo strokovno pomoč. Mnogokrat zaradi strahu in sramu o znakih OKM ne spregovorijo niti z najbližjimi.
Motnjo lahko opišemo kot skupek vsiljivih, neprijetnih misli ali obsesij, ki jih pogosto spremljajo ponavljajoča dejanja oziroma rituali – strokovno jim rečejo kompulzije. Oseba z OKM lahko denimo občuti pretiran strah pred okužbo ali onesnaženjem, zaradi česar si tudi po več ur umiva roke. Nekdo drugi bo porabil več ur za preverjanje, ali so vsa vrata in okna v stanovanju zaprta, ali so izključeni električni aparati.
Nekdo se panično boji za svojega bližnjega in bo v mislih znova in znova ponavljal določene stavke. Drugi bo izvajal rituale v strahu, da je razžalil Boga.
Za OKM je značilno tudi iskanje perfekcionizma in simetričnosti, ko nekdo na primer zlaga knjige natanko 1,5 centimetra od roba knjižne police. Osebe z motnjo pa si lahko skušajo tudi zagotoviti vsaj navidezno varnost s kopičenjem stvari ali podatkov. Njihov dom je nakopičen s stvarmi, tako da prostori niso več uporabni, za kar so namenjeni.
Vsi imamo občasno znake OKM, kar je povsem običajno. Pri ugotavljanju, ali gre za motnjo OKM pa je potrebno ugotoviti, kakšne težave povzročajo osebi simptomi v vsakdanjem življenju, koliko časa porabi na dan za obsesije in/ali kompulzije ter kako hudo stisko ji tovrstni znaki povzročajo.
Potreba po zdravljenju nastopi, ko znaki OKM osebi onemogočajo običajno funkcioniranje ali ji povzročajo hudo trpljenje. V tem primeru je potrebno obiskati osebnega zdravnika in psihiatra, ki oceni stanje in postavi diagnozo. Zdravljenje poteka s psihoterapijo, ki jo v izjemno hudih oblikah spremlja tudi uživanje zdravil. Blažje oblike OKM se lahko zdravijo tudi prek skupin za samopomoč ali forumov.
Skupino v Kopru bo vodila specializantka psihoterapije Maja Bertok (SFU Ljubljana). Srečanja bodo potekala v prostorih KS Žusterna (Dolga reber 5) ob sredah med 18.00 in 19.30. Za prijavo pokličite na tel. št. 031 293 054 ali pišite na psihoterapija.majabertok@gmail.com.
Več informacij o skupini najdete na tej povezavi.
po mojem pa ni omejen - pač pa le "malo preveč" neomejen ! ... potem ga pa nosi, nosi in trosi ........................... :-))