"V NLB bomo po najboljših močeh storili vse, kar je v skladu z veljavno zakonodajo dopustno, da zaščitimo interese naših strank," je, kot so danes sporočili iz NLB, napovedal predsednik uprave banke Janko Medja. V banki pa še vedno preučujejo možnost za podajo pobude za ustavno presojo te novele, so zapisali.

Najnovejša novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja je začela veljati 19. julija, po njej pa niso javni le podatki o slabih posojilih, prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), kot je to urejala prejšnja novela, ampak tudi o tistih slabih terjatvah, ki so ostale na podržavljenih bankah, torej zaenkrat v NLB in NKBM. Ti morata podatke o njih po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra.

Podržavljene banke bodo morale o slabih posojilih, ki so ostala pri njih, objaviti podatke, kot so vrednost posla, naziv kreditojemalca, opredeljen s firmo in sedežem pravne osebe, datum sklenitve pogodbe ter podatki o vrsti in predmetu zavarovanja. Tako je to storila DUTB 17. julija, ko je objavila podrobnejše informacije o slabih posojilih, ki sta jih nanjo prenesli NLB in NKBM.

Banke, njihovo stanovsko združenje in centralna banka so že ob sprejemanju nove novele takšni ureditvi močno nasprotovale. Menile so, da najeda načelo zaupnosti in prekomerno posega v bančno skrivnost, da obstajajo višji interesi, kot je interes razkrivanja, predvsem ohranjanje stabilnosti bančnega sistema in preprečitev, da bi se likvidnostna kriza spremenila v krizo solventnosti, ter da ureditev posega v ustavne pravice bank, ki jih zadeva.

Združenje bank Slovenije je poleti ugotovilo, da bi formalno lahko vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona, vendar pa ne bi moglo argumentirati pravnega interesa. V NLB in NKBM so, kot je v tistem času pisal Dnevnik, že takrat razmišljali o tej možnosti.