Vlada je včeraj kot skupščina SDH upravi holdinga naložila, naj ponovno začne postopke za prodajo NLB. Ta naj se izvrši po metodi javne ponudbe delnic (IPO) s ciljem, da se do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta, je razvidno iz objave na Ajpesu.
NLB GRE PONOVNO V PRODAJO: Postopke bo tako kot lani peljal SDH
Slovenija
Vlada je v petek po redni tedenski seji, na kateri je podprla predlog sprememb zavez za prodajo NLB, Evropski komisiji poslala uradni predlog spremembe zavez glede prodaje NLB, so potrdili na ministrstvu za finance. Ker je Slovenija predlog sprememb zavez med postopkom poglobljene preiskave, ki ga je komisija proti Sloveniji sprožila konec januarja, s komisijo usklajevala, je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, v petek izrazila pričakovanje, da ga bo ta "z veliko verjetnostjo" podprla.
Prodajne postopke bo tako kot lani peljal SDH
Takrat jih je prav tako peljal po metodi IPO, a jih je vlada tik pred ciljno črto ustavila, saj je ocenila, da ponujena cena za delnico - v razponu med 55 do 71 evrov - ni primerna, tveganje zaradi nerešenih deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem pa preveliko. Vlada je zato tokrat potrdila tudi predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB pred učinki sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog LB, saj želi, da prodaja poteka pod tržnimi pogoji.
Cilj predloga zakona je zagotoviti nadomestitev negativnih finančnih posledic, ki NLB nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev (rubežev) pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč, ki so po prepričanju Slovenije v nasprotju z ustavnim zakonom ter mednarodnimi sporazumi, kot je memorandum z Mokric.
Predlog zakona je vlada že vložila v parlamentarno obravnavo
Po nekaterih napovedih bi lahko predlog zakona, ki je vložen po nujnem postopku, uvrstili na sejo skupnega odbora DZ v sredo. S prodajnimi postopki se namreč mudi. Časovnico prodaje bo določil SDH, ki jo bo peljal skupaj z banko. SDH je že podaljšal pogodbo z Deutsche Bank za finančno svetovanje pri prodaji. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak pa je sredi aprila zagotovil, da je banka na privatizacijo pripravljena zelo dobro.
Po pisanju Financ bi se postopek prodaje formalno začel 1. avgusta. Knjiga naročil bi se lahko odprla okoli 15. ali 20. oktobra, zaprla pa do 15. novembra. Ob lanski prekinjeni prodaji je knjigovodska vrednost delnice NLB, in sicer konec marca, znašala 65,50 evra, letos je konec marca dosegla 72,20 evra.
Glede tega, kakšno ceno si želi v novem prodajnem postopku, je ministrica v petek dejala, da o njej ne želi špekulirati, je pa njena želja, da SDH in NLB opravita svoje delo v okviru prodajnega postopka maksimalno učinkovito in izpogajata dobro ceno. Predlog zakona je po njenih besedah pomemben tudi za to, da bi v času, ko je država še 100-odstotna lastnica banke, dosegli izplačilo dividend. NLB bi jih izplačala v višini 189,1 milijona evrov, a za to čaka soglasje Evropske centralne banke.
V Sloveniji smo to dolga leta razumeli. Razumeli smo, da pač potrebujemo svoje banke, ker smo majhni in ranljivi. Vsakič, ko je prišla kriza, so se tuje banke in investicijski skladi kot financerji nenadoma porazgubili – odšli tja, kjer je bil donos večji in varnejši. Razumeli smo, kako je pomembno, da je velik trgovec, kot je Mercator, v slovenski lasti, ker je zagotavljal odkup slovenskih pridelkov. Tako ravnajo tudi druge države, na primer Avstrija. In tako seveda ravna tudi Nemčija. Ko pride kriza, Nemci odpovejo naročila pri podizvajalcih v tujini (na primer slovenskih), ohranijo pa dobavitelje iz Nemčije. Ker vedo, da bo zmanjšanje proizvodnje doma pač državo prizadelo. Tudi banke so v Nemčiji v relevantnem delu v posredni lasti dežel in raznih pokojninskih skladov in zavarovalnic – seveda še zdaleč ne vse –, in ko nastopi kriza, stojijo gospodarstvu, zasebnemu, ob strani, raztegnejo odplačila kreditov, razrahljajo pogoje itd. – ker je pač pomembno, da država ne obstane, da se izgubi čim manj delovnih mest, ker to pomeni manj prilivov v državni proračun in več odlivov za socialne pomoči in nadomestila. V času debelih krav pa pobirajo dobičke teh podjetij, bank. To ne pomeni, da ne spodbujajo razvoja, tujih in lastnih zasebnih iniciativ.
So politiki in so Politiki. So Politiki, ki znajo razložiti svojemu narodu, kaj je država, tudi ko gre za nekaj takega, kot sta nacionalni interes in moč države, kaj je suverenost in iz česa izhaja. In so politiki, ki znajo ves čas govoriti privzdignjene besede, narodno zavest graditi na zavračanju beguncev ter varovanju meja, ko pride do tako kompleksnega vprašanja, kot je sistemska banka, pa se želijo tega vročega kostanja zgolj znebiti. Pač ne da se jim – ne razumejo, ne želijo razumeti, nočejo imeti nič s tem. In zdaj to lahko spet opazujejo – to neverjetno enotnost (spet odstopa le Levica) pri prodaji NLB, ki jo domnevno zapoveduje evropska komisija. Nihče noče zastaviti svojega imena za NLB, ker je pač nehvaležna tema, ker je laže reči 'moramo to storiti', namesto da bi se borili. In zato danes tako hitijo z domnevnimi izpolnjevanji zahtev Evropske unije – ker pač niso Politiki, ampak le ljudje, ki hočejo biti na teh funkcijah. In to medvladje jim tako prav pride – nihče ne bo kriv, Cerar bo rekel, da je imela njegova vlada omejena pooblastila, bodoči premier pa da še ni imel pooblastil. No, ne drži ne eno ne drugo. Zapomnimo si ta trenutek, trenutek odločitve za prodajo nacionalne srebrnine.
In ni res, nobena komisija, še najmanj pa evropska komisija nas ne more prisiliti v to. To je ta ista evropska komisija, ki ni ukrepala zoper hrvaško neizpolnjevanje arbitražne odločitve. Se je Hrvaški kaj zgodilo? Ne.
A ne gre le za to. Gre za zmago lobistov. Ti stojijo za kupci NLB. Ta banka je pač dobra naložba. Polna je denarja. Tako kot je bila polna denarja NKBM. Tako kot je bil poln denarja Helios. Tako kot je bila polna denarja Fotona. Tako kot je bil poln denarja Mercator.
Pa ne trdimo, da so pokvarjeni, ampak to, da ne opravljajo svojega dela, da mislijo samo nase in le en mandat naprej. In Šarec, ta samozavestni mož, si je pravkar okoli vratu privezal prvi mlinski kamen, ki ga bo v naslednjih letih potegnil k tlom. Tako kot je njegovega predhodnika, ki še danes ne razume, kaj se mu je zgodilo in zakaj je njegova stranka danes tako majhna.
LJUDJE ODPRITE OCI!!! RAZPRODAJAMO DRZAVNO SUVERENOST!!!
Prodaja banke ni zrasla na slovenskem zeljniku temveč tam kjer so take ideje vsakodnevna praksa, namreč tam kjer kujejo podobo sveta. Ni niti prva banka, ki se bo prodala, je pa zagotovo uspešen recept 3 finančnih stebrov (trojke), ki je na tak način podrla na kolena že marsikatero banko v svetu!
Če še ne veste kaj to pomeni, boste to na lastni koži lahko ugotovili kaj kmalu. Gre namreč za pervezen recept, ko zadolžene države (v Slo vračamo namrež že 80% nacionalnega prihodka bankam za posojila) prisilijo v prodajo še edinih možnih institucij, ki bi lahko reševale nastale situacije.
Po znanem receptu gre po takih prodajah kasneje vse navzdol. Začnejo propadati najprej vse javne institucije kot so bolnišnice in podobno....