NEVERJETNA NAJDBA: Globoko pod zemljo ogromno diamantov

Svet

Ameriški znanstveniki so globoko pod zemeljsko površino zaznali ogromno količino diamantov - več kot kvadrilijon oz. milijon milijard ton. Diamantne mrzlice sicer ne gre pričakovati, saj so dragi kamni precej globlje od najglobljih vrtin, ki jih je naredil človek, med 145 in 240 kilometri.

"Ne moremo jih dobiti, a vseeno, tam je veliko več diamantov, kot smo si kdajkoli mislili," je povedal znanstvenik Ulrich Faul z Inštituta za tehnologijo v Massachusettsu (MIT). "To kaže, da diamanti morda niso tako eksotična snov, a v obsegu stvari so relativno običajni," je dodal.

Na glavo obrnjene gore

Z uporabo seizmološke tehnologije, s katero so analizirali zvočne valove skozi Zemljo, so znanstveniki zaklad odkrili v kamnini, imenovani kratonska osnova, ki je oblikovana kot na glavo obrnjene gore. Te se raztezajo skozi zemeljsko skorjo in v zemeljski plašč.

To so po navedbah znanstvenikov najstarejši in najbolj nepremični deli kamnine, ki leži v središču večine kontinentalnih tektonskih plošč, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Projekta, med katerim so zaznali diamante, so se znanstveniki lotili, ker jih je begalo opažanje, da zvočni valovi znatno pospešijo, ko potujejo skozi kratonsko osnovo. Tako so sestavili virtualne kamnine iz različnih kombinacij mineralov in izračunali, kako hitro potujejo zvočni valovi skozi njih.

Posebni v mnogih pogledih

"Diamanti so v mnogih pogledih posebni," je dejal Faul. "Ena od njihovih posebnih lastnosti je, da je hitrost zvoka skozi diamant dvakrat večja od hitrosti prevladujočega minerala v zgornjem delu plašča, olivina," je pojasnil.

Ugotovili so, da edina vrsta kamnine, ki ustreza hitrostim, ki so jih zaznali v kratonu, vsebuje en do dva odstotka diamantov. Na podlagi tega znanstveniki zdaj ocenjujejo, da je v starih kamninah pod zemeljsko površino vsaj 1000-krat več diamantov, kot so domnevali do zdaj.

Bodo kdaj prišli na površje?

A le malo od teh dragih kamnov bo končalo v vitrinah draguljarn. Diamanti so iz ogljika in nastajajo v pogojih visokega pritiska in nizkih temperatur globoko pod zemljo. Blizu površja se pojavijo zgolj ob ognjeniških izbruhih, ki so redki.

Deli novico:

ojoj |  22 .07. 2018 ob  21: 36
Od danes!! :)
1 |  20 .07. 2018 ob  11: 18
Od kdaj so globoko pod zemljo nizke temperature :)