Da se v margarinah, keksih in številnih drugih slanih in sladkih prigrizkih skrivajo nevarne, takoimenovane trans maščobe, ni več nobena skrivnost. Dejstvo, da so te celo nevarnejše od cigaret, pa je že znak za alarm.
NEVARNE TRANS MAŠČOBE: Ko so prigrizki nevarnejši od cigaret
Trendi
Zadnja desetletja smo verjeli v umetno ustvarjen mit s strani prehrambne industrije, da so glavni krivci za težave s holesterolom in bolezni srca in ožilja živalske maščobe.
Tako so se na črni listi povsem neupravičeno znašli tudi maslo, svinjska mast in druge maščobe živalskega izvora. Danes pa je jasno, da maščobe živalskega izvora sploh niso tako problematične, veliko bolj nezdrave so maščobe, ki se s pomočjo procesov kot so hidrogenizacija, rafiniranje, homogenizacija in pasterizacija spremenijo v škodljive transmaščobne oblike.
Hidrogenizacija je namreč zelo nasilen postopek, ki popolnoma spremeni strukturo maščobe, v tem postopku pa nastane velik odstotek degeneriranih maščobnih kislin oziroma, kot jim pravimo, transmaščobnih kislin. Te so pogosto skrite v margarini, številnih pekovskih izdelkih, čokoladi, predelanih mesnih in mlečnih izdelkih. Tako danes vemo, da so margarine veliko bolj škodljive kot smo si mislili dolga leta.
Alarmanten in več kot zgovoren je podatek, ki ga je v julijski oddaji Tarča Televizije Slovenija povedal danski profesor dr. Steen Stender, sicer eden največjih strokovnjakov za transmaščobe, ki je dejal, da ima »5 gramov zaužitih transmaščob na dan za srčno-žilne bolezni enake posledice, kot če bi pokadili 10 cigaret.« Dokazano je namreč, da transmaščobe zmanjšujejo imunsko odpornost in vplivajo na težo, tako imenovani slab holesterol v krvi ekstremno povečujejo, tistega »dobrega« pa zmanjšujejo.
Problematično je, da transmaščobe na embalažah in deklaracijah izdelkov v naši državi sploh niso natančno opredeljene. Nevarne maščobe se tako pogosto skrivajo tudi v instant juhah, čipsih in zamrznjenih izdelkih.
Prva, ki je omejila uporabo trans maščob v industriji, je bila Danska leta 2003, sledile so ji številne druge države. ZDA so lani uporabo trans maščob v živilih povsem prepovedale, v Sloveniji pa danes še vedno nimamo predpisov, ki bi določali označitev trans maščob na izdelkih. Trans maščobe so na slovenskih deklaracijah največkrat izražene zgolj kot »delno hidrogenirano olje«.
Problem sodobnega načina prehranjevanja je, da večina ljudi v svojo prehrano vključuje napačne vrste maščob, namesto, da bi poskrbeli, da bi v telo vnašali zdrave maščobe, se slednjim raje izogibamo, kar pa ni prava pot, menijo znanstveniki.
Tako je veliko bolj pomembno, da v prehrano vključimo zares kakovostna olja z visoko vsebnostjo omega maščobnih kislin, to so recimo hladno stisnjeno oljčno, laneno, konopljino, ričkovo in svetlinovo olje. Pomembno je, da teh olj ne pregrevamo, temveč jih jedem raje dodamo ob koncu kuhanja. Prav tako je priporočljivo koristne maščobe, predvsem omega maščobne kisline zaužiti z oreščki, morskimi dobrotami, avokadom in drugimi živili.