Neokrnjeni del naše obale je treba ohraniti

Koper

Včeraj so v prepolnem preddverju palače Tarsia v Kopru odgovore na aktualna vprašanja o dilemah, ambicijah in realnosti prostorskega urejanja in razvoja slovenske Istre iskali koprski župan Boris Popovič, profesor za urbanistično oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo ter ljubljanski podžupan Janez Koželj, arhitektka in predsednica koprskega regionalnega odbora Zbornice za arhitekturo in prostor Jana Gojanovič Purger, arhitekt Matej Mljač in vodja piranske enote Zavoda RS za varstvo narave Robert Turk. Gostje so se dotaknili nekaterih najbolj žgočih tem s področja prostorskega urejanja slovenske obale, od priobalnega pasu med Koprom in Izolo po odprtju predora Markovec, nelegalnih privezov v Jernejevem kanalu, modernih arhitekturnih načrtov do koprskega Muzejskega trga in kolesarske poti Parenzana. Kot so se strinjali govorniki, je potrebno delček naše neokrnjene obale ohraniti.

Janez Koželj je pri tem poudaril, da mora imeti mesto "vizijo dolgoročnega razvoja, ki gre preko mandatov". Po njegovih besedah so bile v Kopru odpravljene nekatere ključne zavore, mesto pa je zadihalo.

V Ljubljani so tako že leta 2007 pripravili vizijo mesta "in te vizije se držimo dosledno vsa ta leta do danes", je navedel profesor na Fakulteti za arhitekturo Koželj.

Koper je po njegovem mnenju poleg Ljubljane edini pokazal, kako se da razmišljati pogumno: "Nekatere od ključnih zavor tega razvoja mesta so bile odpravljene in mesto je enkrat zadihalo."

Popovič: Vse diktira uradna Ljubljana

Koprski župan Boris Popovič je v zvezi s težavami pri nadaljnjem razvoju mesta in regije poudaril, da "uradna Ljubljana diktira praktično vse" in da v Kopru na primer nimajo nobene ingerence nad morjem.

Na očitek o številnih nedokončanih infrastrukturnih projektih je Popovič odgovoril, da noben od teh projektov ni bil začet z občinskim denarjem, da pa je prepričan, da bodo tudi te težave v kratkem rešili. Kljub temu pa na občini skrbijo tudi za obnovo stavb v starem Kopru, ki je med najbolj urejenimi starimi mestnimi jedri. "Dejstvo pa je, da neko vizijo vseeno neko mesto pač mora imeti," je dodal.

Arhitekt Matej Mljač, sicer avtor enega od predlogov za bodoči koprski nebotičnik, je pojasnil, da je bolj kot o fizični vertikali pomembno razmišljati o idejah, ki nam jih tako v Sloveniji kot Evropi primanjkuje. Potencial koprskega pristanišča je lahko vzvod in "izhodišče, da razmišljamo o nečem več". Precej večja provokacija kot nebotičnik se mu zdi "to dejansko stanje, da imamo na elitni lokaciji tega mesta med Škocjanskim zatokom in starim mestnim jedrom danes nakupovalno središče, zapore, sodišče", torej "objekte, ki so zazrti sami vase" in ne komunicirajo z okolico.

Manevrski prostor je na že degradiranih območjih

Vodja piranske enote Zavoda RS za varstvo narave Robert Turk je opozoril, da so ekosistemi v slovenskem morju izjemno ranljivi. Kljub temu pri morebitnih gradbenih posegih vseeno vidi določen manevrski prostor, in sicer v izkoriščanju degradiranih delov obale. Pri tem sam nasprotuje širitvi kopnega v morje, medtem ko bi bila težava morebitnih umetnih otokov predvsem ta, da bi bili namenjeni urbani uporabi ter bi s tem dodatno obremenili že tako močno obremenjen obalni prostor.

Tudi arhitektka Jana Gojanovič Purger iz Zbornice za arhitekturo in prostor je ocenila, da je obalno območje pod izredno velikim pritiskom, zlasti pa območje morske obale, zato bi moralo biti deležno posebne skrbi. Osebno jo skrbi, da so obalne občine demotivirane pri tem, da bi svoje vizije razvoja natančno opredelile v občinskih prostorskih načrtih.

V zvezi z grožnjo, da bodo načrti o preureditvi obalnega pasu med Koprom in Izolo po odprtju predora Markovec padli v vodo - za vožnjo po tem odseku naj bi bila namreč potrebna vinjeta, po zakonu pa mora biti na voljo vzporedna cesta, kjer plačilo cestnine ni obvezno - je Popovič pojasnil, da skupaj z izolskim županom Igorjem Kolencem intenzivno lobirata za prenos lastništva obalne ceste na občini, sam pa meni, da na koncu predor le ne bo "ovinjeten".

Popovič se je dotaknil tudi urejanja območja Muzejskega trga, kjer bi morala po načrtih zasebnega investitorja zrasti garažna hiša, a so dela zaradi arheoloških izkopavanj zastala. Investitor hoče zdaj od občine 1,2 milijona evrov, kolikor je porabil za "arheologijo", kar pa je po Popovičevih besedah povsem neprimerno, saj je denar izgubil zato, ker je naložbo ustavil državni zbor. O možnosti prekinitve stavbne pravice in iskanja drugega investitorja pa zaradi morebitnih odškodnin na občini ne razmišljajo: "Mislim, da nimamo toliko denarja, da se igramo s takimi stvarmi."

Deli novico:

ankarančanka |  31 .01. 2015 ob  15: 41
@Ankarančanka
pre pre srečnaaaaaaaaa, bo se ta teden na višjem sodišču to potrdil
@polonca |  30 .01. 2015 ob  21: 41
župan je pod nenehnim stresom in tudi njemu tečejo leta....pa se tiček najbrž podobno počuti...zato bi vertikale zbujale nelagodje...nisem psihologom, ma vem po sebi.....
če ne gre |  30 .01. 2015 ob  21: 37
v zrak, pa zidajmo pod morjem. Od Kopra do Izole podvodno mesto......to bi bili frajerji!!!!
@koperčan |  30 .01. 2015 ob  18: 36
-1
Si pismen kolko tvoj demokratično izvoljeni idol. Pravilno je Koprčan in ne KOPERČAN
edina prioriteta |  30 .01. 2015 ob  15: 20
je ena velika umo bolnica!!!!
Mario sz Baredou |  30 .01. 2015 ob  14: 39
Ku bojo ukinli cesto, bojo zbetonirali cel hrib. Alora naj cesta ostane!!!
Ankarancanka |  30 .01. 2015 ob  13: 21
Si srecna ,
Zaledje |  30 .01. 2015 ob  13: 20
Povej koliko placujes ti na mesec jaz nic .tako da nehajte ze s tem kaj vi placujete .
smo že pozabili |  30 .01. 2015 ob  08: 57
stolp v vodi pred koprom?
smo ovce?
be-be-be
Polonca |  30 .01. 2015 ob  08: 45
Arhitektu Mljaču se kar naenkrat vertikala ne zdi več tako pomembna, ampak pravi, da so bistveno bolj pomembne ideje, ki nam jih v Sloveniji in Evropi primanjkuje!

Ha! Lepo, da si je gospod arhitekt premislil in sedaj vertikala nima več tako strašne simbolike kot jo je imela še pol leta od tega. Takrat je Mljač izdelal idejni osnutek za 365 metrov visok stolp in ga z vsemi sredstvi zagovarjal. Torej je le malce spremenil mnenje o falusnih simbolih po katerih tako strašno hrepenijo prav tisti moški, ki jim načeloma nekaj centimetrov manjka.
Saj isto velja za veliko drugih simboličnih stvaritev človeštva: od največjih bomb do največjih topov in tako naprej. Zato bi bilo prav, da MOK namesto občinskega arhitekta, zaposli kakšnega dobrega psihoterapevta, ki bi zagotovo delal veliko nadur zato, da po Freudu ugotovi ali gre za resen projekt ali spet samo za travmo premajhnega!

Glede idej, so jih naši predniki imeli kar precej in imamo zato naše staro mestno jedro posejano s palačami in takimi lepimi trgi, da bi po vsej verjetnosti restavriranje slednjih prineslo več kot nove ideje za razvoj.
Kako je možno, da v drugih starih mestnih jedrih, stare palače tako prenovijo, da imajo kar v njih nakupovalna središča?
In ne kažem s prstom na našega župana, ker so prejšnje mestne oblasti prav tako razprodale kar se je dalo in zato imamo polovico mesta praznega in razpadajočega.
Koper |  30 .01. 2015 ob  07: 27
najbolj zadolžena občina v državi po zaslugi velikega popota
koželj pa to |  30 .01. 2015 ob  06: 52
ni mi všeč kar so naredili v ljubljani. Kič je center mesta, kič!
1