Manja Rogelja, vodja Akvarija Piran

"Dobim klic, da v morju pred hotelom Piran sem in tja premetava ogromno želvo. Slabotno se odziva, ko ji posvetijo z baterijo, tu in tam pomiga. Skratka, je živa. Ura je res pozna, vendar težko nič ne ukrenem, zato pokličem vodjo akvarija Manjo Rogela, koga pa drugega, in se uvodoma seveda opravičim za pozen klic. Naprej dobim lekcijo, da ima akvarij svoj urnik, nato, da je to njen zasebni telefon, potem pa, da če je želva mrtva, je itak mrtva, če je pa živa bo pa počakala v morju, in itak živih želv ne smejo vleči iz morja. In potem še lekcija iz darvinizma: pač, zakon narave...šibkejši pa to...
Aja, pa še tole je rekla: naj pokličem društvo proti mučenju živali.Fajn, tale sefica."

To je zapis, ki ga je na Facebooku objavila novinarka RTV Slovenija Evgenija Carl.

Spomnimo, da je želva kareta imela pet velikih in globokih ureznin, zato naj bi izkrvavela kmalu po poškodbi. Njen oklep je meril 100 centimetrov v dolžino, tehtala je skoraj 100 kilogramov. Sklepajo, da je imela nesrečo na odprtem morju, saj bi take ureznine lahko povzročil le propeler večje tovorne ali potniške ladje. A vrnimo se v nedeljski večer in na to, kaj se je dogajalo potem, ko je Rogelja prejela klic Carlove.

Rogelja priznava, da jo je telefonski klic prebudil in da je morda res reagirala nekoliko burno. Zapisa Carlove na družbenem omrežju ne želi komentirati, saj gre za zasebno objavo. Obžaluje pa, da se na takšnem način zadeve prikazujejo v javnosti. "Za vsako prijavo, ki jo dobimo, vedno steče potopek. Gospe sem povedala, da je želva najverjetneje poginjena ali v zelo slabem stanju," razlaga Rogelja Zaposleni iz akvarija naj bi prišel pred hotel Piran, kjer je bila želva najdena, 10 minut zatem, ko je Rogelja prejela klic. Kot naj bi ugotovil, je bila želva mrtva.

Neuradne informacije pravijo drugače. In sicer, da se je želva nahajala v morju pred izhodom na teraso hotela. Hotelski uslužbenci naj bi bili tam še najmanj eno uro in jo obsvetljevali z lučko. Niso pa videli nikogar, ki bi se ukvarjal z živaljo. Tudi nočni receptor naj ne bi videl nikogar. V hotelu Piran dogodka ne komentirajo, ker niso razjasnjene vse okoliščine.

Če bi bila želva živa, bi jo potegnili iz vode in poklicali veterinarja Zlatka Goloba, razlaga Rogelja. Sami ji ne morejo oziroma ne smejo pomagati. Golob je edini, ki mu je država podelila koncesijo za delo na zaščitenih prostoživečih vrstah živali. Kar bi v tem primeru pomenilo, da bi se moral Golob v Piran pripeljati iz Mute na Koroškem. Na pot bi torej moral opolnoči. Bi hudo ranjena želva preživela še dve ali tri ure čakanja?

Zdaj ima piranski akvarij z zavetiščem za prostoživeče živali na Muti sklenjeno pogodbo, še ne tako dolgo nazaj pa so morali ranjene živali z morja prepeljati v oskrbo na Koroško. Zdaj živali lahko oskrbijo znotraj akvarija, a le veterinar Golob.

Tilen Genov, predsednik društva za raziskovanje in varstvo delfinov v slovenskem morju Morigenos, pravi, da je pojav mrtvih morskih želv v poletnih mesecih v našem morju pogost pojav. V zimskih mesecih postane morje prehladno, zato se umaknejo proti jugu. "Sicer se ukvarjamo z delfini, a se je že zgodilo, da nas je kdo poklical, ko je našel mrtvo želvo, ali pa smo jih našli mi. V Akvariju Piran so rehabilitirali veliko želv in daleč od tega, da jim to ne bi bila skrb," je prepričan Genov, ki opozarja naj bodo pozorni predvsem ljudje na gliserjih in barkah, da se želvam izognejo.

Tilen Genov, predsednik društva Morigenos