Na 19. mednarodnem kongresu raziskovalcev stekla (AIHV − Association Internationale pour l'Histoire du Verre) sodeluje kar kakih 200 udeležencev z vsega sveta. Kongres prirejajo vsaka tri leta in prvič v njegovi skoraj 60-letni zgodovini poteka v Sloveniji. Organizira ga  Inštitut za dediščino Sredozemlja pri ZRS v sodelovanju z Oddelkom za dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, slovenskimi muzeji in s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Raziskovalci stekla s celega sveta razpravljajo o zgodovini stekla od bronaste dobe do današnjih dni, kako pestra je lahko ta tema, pa dokazuje precejšnja udeležba arheologov, umetnostnih zgodovinarjev, kustosov, restavratorjev, kemikov in fizikov. Ob kongresu so odprli tudi razstavo omenjenih dveh umetnikov, ob kateri velja poudariti, da Marko Jezernik živi in ustvarja v Piranu, kjer se poleg Mire Ličen Krmpotič ukvarja z izdelovanjem unikatnih umetniških in uporabnih predmetov iz stapljanega stekla (fuzijsko steklo). Ustvarja v studiu Šterna – Galerija Marko Jezernik na Bolniški ulici, ki je prijetno natrpana z njegovimi risbami, akvareli, akrilnimi in oljnimi slikami, številnimi poslikanimi uporabnimi predmeti, med katerimi je kar nekaj poslikanih kosov starega pohištva, tam pa je tudi precej njegovih umetniških izdelkov iz unikatnega stekla.

"S steklom se da početi vse mogoče, stapljanje pa je eden izmed načinov umetniškega oblikovanja – za okna, vrata, pohištvo, svetila … Steklo ne prenese prisile. Kdor dela z njim, mora upoštevati vse njegove fizikalne in kemične lastnosti. Popravki niso mogoči. Na sredi se ne sme odnehati in si spočiti, treba je vztrajati od začetka do konca. Zato sem pri delu zelo natančen, četudi sicer to ni moja vrlina," pravi Jezernik.

In kako poteka postopek fuzije? "Moje delo in ustvarjanje nima nikakršne povezave s proizvodnjo stekla. Pri fuziji oziroma stapljanju stekla je osnova za slikanje steklo, podobno kot so pri slikarjih platno, papir, lesonit, itd. Z barvastim steklom, ki je zdrobljeno v prah, dobim stekleni pigment. Ko si izberem format stekla, na stekleni plošči naredim sliko s pigmentom. To pokrijem z drugo stekleno ploščo in jo postavim v posebno peč za spajanje stekla. V peči se stekleni pigment stali in stekleni plošči zveže med seboj. Potem se začne ohlajevanje, postopek pa traja od 16 do 18 ur," opisuje svojo tehniko.

Slovenci imamo precej umetnikov, ki ustvarjajo v steklu, vendar je v umetnosti stapljanja  stekla on eden prvih, ki je pri nas predstavil stapljano steklo kot umetnost. Zase pravi, da je umetnik na svobodi in ko človek spregovori z njim, mu res ne uide, da je svobodnega duha in poln talentov. Je slikar, kipar, grafik, oblikovalec, organizator umetniških razstav in happeningov, kitarist, pesnik … Na Obalo ga je pot zanesla pred 15 leti, imel je že več kot 50 razstav, o svojih unikatnih umetniških in uporabnih predmetih iz stapljanega stekla pa pravi: "Takšni izdelki so lahko samostojni eksponati, primerni pa so tudi za zasteklitve vrat, pohištva, oken, predelnih sten, svetil, kar pa je že stvar dogovora med naročnikom in umetnikom."