NAŠEMU PLANETU PRETI NEVARNOST: Podnebne spremembe uničujejo pridelke, ki so ključnega pomena za preživetje človeka

Podnebne spremembe, ki so eden večjih izzivov sodobnega časa in bodo v prihodnje še bolj izrazite, imajo lahko neugoden učinek na pšenico, riž in koruzo - pridelke, ki so ključnega pomena za preživetje človeka, ugotavljajo znanstveniki. Višje temperature, tudi za stopinjo Celzija, namreč vodijo v manjšo pridelavo hrane.

Znanstveniki so svoja dognanja pripravili na podlagi 70 študij o globalnem segrevanju in kmetijstvu, njihove ugotovitve pa je povzela francoska tiskovna agencija AFP. Analizirali so že opravljene raziskave, v katerih so bile uporabljene različne metode, od simulacije, kako se bodo pridelki odzvali na temperaturne spremembe globalnega in lokalnega obsega, do statističnih modelov, ki temeljijo na preteklih podatkih o vremenu in pridelku, do umetnih poskusov segrevanja na terenu.

Vse te metode "kažejo, da bi lahko naraščajoče temperature negativno vplivale na svetovni pridelek pšenice, riža in koruze", navaja poročilo, objavljeno v ameriški znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

"Ocenjuje se, da bo vsako povišanje temperature za stopinjo Celzija zmanjšalo povprečni svetovni pridelek pšenice za šest odstotkov," dodaja poročilo. Pridelek riža bi se zmanjšal za 3,2 odstotka, pridelek koruze pa ob vsakem povišanju temperature za stopinjo Celzija za 7,4 odstotka.

Soja ostaja odporna na podnebne spremembe

Le soja medtem ostaja razmeroma odporna na podnebne spremembe. Soja in že omenjeni pridelki so sicer tisti, od katerih je človek najbolj odvisen, saj zagotavljajo dve tretjini človekovega vnosa kalorij.

Temperaturne spremembe bi sicer verjetno vodile v povečanje pridelka na nekaterih lokacijah, so še ugotovili znanstveniki, a ob tem poudarili, da je večinoma splošni trend na ravni celotnega planeta negativen.

Zaključili so z opozorilom, da mora svet razviti strategije za prilagajanje pridelkov in regij na segrevanje podnebja, da bi tako zagotovili zanesljivo preskrbo s hrano za vse bolj rastoče svetovno prebivalstvo.

Deli novico:

TALISMAN |  13 .09. 2017 ob  15: 40
KAr se njive tiče , si pridelam vse sam , zase in za druge. Ko pa bo začelo zmanjkovati , takrat mi bodo hodili krast. Oboroženi bomo obdelovali travnike.LP
batman |  21 .08. 2017 ob  09: 12
Brez skrbi, bo že Monsanto uredil in dal na tržišče taka semena, ki jim ne bo mar za podnebne spremembe.
Poleg tega je logično, da se paničari, saj potrebujejo večino vseh žit, riža in koruze za nahranit živali, ki jih potem zakoljejo in dajo v promet prekomerno nenasitnim uživalcem mesa!

Zato, da zraste 1 bik v teži 500 kg, sta potrebna skoraj 2 hektarja obdelovalne površine ter cca. 50.000 kubičnih metrov vode. Tak bik nahrani cca. 30 ljudi. Ta ista 2 hektarja pa bi nahranila 300 ljudi, če bi ju izkoristili za direktno hrano ljudem.
To si nisem izmislil jaz, ampak sem poslušal predavanje v Londonu na kongresu FAO.
šavrinka |  20 .08. 2017 ob  09: 54
Na naše rodovitne njive v Istri ne smemo postaviti rastlinjakov,ne smemo postaviti protitočnih mrež v sadovnjakih,ne smemo si urediti zbiralnikov za vodo,ne smemo čistiti kanalov ob njivah in struge naših vse bolj zaraščenih rečic, ker vse to našim uradnikom kazi veduto krajine. Zato pa ščitimo močerade in "grajo" ter kupujmo žita in ostale pridelke od drugod. Da bi vsi si ti uradniki bili en dan lačni. V Istri bo najbolj bogat tisti,ki bo imel košček zemlje in si bo pridelal svojo hrano. Vi uradniki pa pojdite v Mercator inp. tam imajo za vas super živila na policah.