Tanker Capodistria je v lasti Italijana Giuliana Bunkeraggija, ki se ukvarja z oskrbo večjih plovil z gorivom. Na poti iz Trsta v Luko Koper je v nedeljo ob 1.30 nasedel na plitvini med plažo in svetilnikom na Debelem rtiču. Potem ko jih je kapetan tankerja poklical na pomoč in povedal, kaj se je zgodilo, je uprava za pomorstvo aktivirala vse dežurne službe in začela z reševalno akcijo.

Prišli so do nasedlega tankerja in ugotovili, da ni prišlo do izpusta nafte. Ob tem so mesto zavarovali z baražami oz. zavesami, ki bi zaustavile širjenje nafte ob morebitnem izpustu, je dejal Klinec. Krizni štab je naredil načrt, kako bodo ob plimi izvlekli tanker s plitvine. Prav tako so aktivirali vse pristojne službe. Na terenu so bile enote civilne zaščite, ki je postavila še en obroč baraže. Prav tako so se v reševanje vključili potapljači in vlačilci, obvestili so tudi preiskovalca pomorskih nesreč.

Še pred začetkom operacije, ki je bila načrtovana za 8. uro zjutraj, ko je voda najvišja, se je tankerju uspelo odsukati s plitvine, tako da do reševanja pravzaprav ni prišlo, je povedal Klinec.

Nato so ga odvlekli v Luko Koper, kjer se še sedaj nahaja. Najprej so izčrpali nafto, nato pa so tanker pod drobnogled vzele pristojne inšpekcijske oz. nadzorne službe. Tudi v luki so okoli tankerja namestili plavajoče zavese, ga pod vodo pregledali in ugotovili, da do predrtja in večjih poškodb trupa ni prišlo.

Test alkoholiziranosti je bil pri kapetanu plovila negativen. Dejal je, da je nasedel zaradi odpovedi avtomatskega pilota in da potem ni mogel dovolj hitro reagirati.

Tanker bo v luki ostal, dokler ne bodo odpravili pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila pomorska inšpekcija. Gre za nedelovanje črpalke v sili, nepravilno delovanje kompasa itd. Okoljska inšpekcija pa preiskuje poškodbe morskega dna.

Sankcije proti kapetanu plovila oz. lastniku bodo po Klinčevih besedah še sledile. Tako danes še ni jasno, ali bodo sledile le globe ali tudi kakšna kazenska ovadba.

Pri dogodku je namreč po Klinčevih besedah prišlo do sreče v nesreči, saj je obstajala velika bojazen, da bi se nafta razlila, zlasti zato, ker gre za ladjo z enojnim trupom, ne pa dvojnim, kakršnega imajo sodobnejše ladje. Če bi se trup predrl, bi prišlo do izlitja celotnega goriva, kar pomeni, da "bi danes govorili o eni največjih ekoloških nesreč na Jadranu".

Klinec je tudi povedal, da nesreče zaradi odpovedi avtomatskega pilota v pomorstvu niso prav pogoste, so pa zelo nevarne.