"Napake se dogajajo vsem, tudi vremenoslovcem!"

36-letni Koprčan Valter Grizančič je tisti, zaradi katerega vsako jutro na našem portalu najdete informacije, ki so vam lahko v pomoč pri izbiri oblačil, iz njegove vremenske napovedi pa lahko vedno razberete, kdaj pod obvezno opremo spada tudi dežnik. Strast do spremljanja vremenskih pojavov je začutil že zelo zgodaj. Kot pravi, se je le nekaj dni po njegovem rojstvu zgodil nenavaden marčevski dan, saj je zapadlo med 15 in 20 cm snega, kar je na Obali, kot vemo, prava redkost. Še danes ugiba, če je bil to namig, čemu bo posvečal svoj prosti čas čez nekaj let. Zaupal nam je, da ga poleg vremena zanima tudi astrologija, v prostem času pa rad pogleda kakšno dobro grozljivko ali se ukvarja s športom.

Na svojih začetkih ste podatke o vremenu in temperaturah vpisovali v zvezek, s prihodom interneta pa se je vse skupaj seveda močno spremenilo. Ali sebe poimenujete vremenoslovec?

Ja, lahko bi tako rekel, morda bi edino pred to besedo zapisali še ljubiteljski. Meteorolog mi je sicer bolj všeč, a pustimo ta naziv raje tistim, ki ga pridobijo s šolanji in zaradi strokovnih znanj.

Verjetno od napovedovanja vremena ni mogoče preživeti. Kaj torej počnete, ko se ne ukvarjate z vremenom?

Od napovedovanja vremena zaenkrat res ne bi mogel preživeti. Delam v gostinstvu, in sicer v kongresnem centru Grand hotela Bernardin. Mogoče pa kdaj zamenjam ta dva stavka. Recimo, če si bodo delodajalci iz trenutnega hobija premislili (smeh).

Saj veste, kako pravijo, nikoli ne reci nikoli (smeh)! Sicer pa, kako, na kakšen način spremljate vreme?

Napovedi pišem povsod, kjer mi to dovoljuje sodobna tehnologija. Začnem okoli 7. ure zjutraj in nadaljujem čez dan, ko spremljam vremenske karte in novice, praktično vse do noči. Če hočem, da je napoved sveža in dobra, lahko včasih že nekaj ur umika od spremljanja razmer pomeni napako pri napovedi. To še posebej velja poleti, ko so v igri raznoliki krajevni pojavi. Želel bi poudariti, da se zelo redko oziram na TV napovedi. Prej kot upoštevam, se jim nasmejim. Tudi napovedi ARSA pogosteje prezrem, kot da bi si katero od njih sposodil. Včasih imam občutek, da je obratno.

Zakaj se vaše napovedi včasih razlikujejo od dejanskega vremena? Gre za napako ali kaj drugega?

To vprašanje mi je zelo všeč. Tudi zato, ker so ga velikokrat postavili pokojnemu gospodu Trontlju, ki je bil res posebna oseba, po mojem mnenju pa tudi najboljši meteorolog v Sloveniji. Do napak prihaja na vsakem delovnem mestu, zato bi bilo verjetno čudno, če jih ne bi bilo pri napovedovanju vremena. Meteorologija je edina znanost, ki je že v začetku neeksatna. Napoved vremena se začne nekaj ur pred njihovo objavo, ko se zbirajo podatki po celem svetu in satelitih. Ti podatki morajo biti točni in pravilno vneseni, da jih lahko super računalniki pretvorijo v neko dimenzijo, mi pa potem v besede ali znake. A to še ni vse. Obstaja več 10 meteoroloških modelov, vsak od njih pa lahko malo drugače izračuna vreme. Mi izberemo tistega, ki se nam zdi bolj verjeten. Ob tem še vedno obstaja možnost, da je pred tem prišlo do napake pri vnosu, ali pa da se je med tem v atmosferi kaj zgodilo in spremenilo potek vremena, mi pa tega ne vemo, dokler ne pridemo do svežih podatkov.

Za koliko dni vnaprej pravzaprav lahko napoveste vreme za naše področje? Če se ne motim, spremljate vreme ne samo za slovensko Istro, temveč za celo Slovenijo.

Tako je. Vreme je včasih enostavneje napovedati za sedem dni. Se pa zgodi, da to ni mogoče storiti niti za en dan vnaprej. Najtežje je poleti, ko se povečajo možnosti za krajevne padavine. Takrat se lahko zgodi, da je v Piranu sonce, v Kopru pa nevihta. V zimskih mesecih lahko pri napovedi nagaja megla, ki se nahaja le na posameznih predelih. Sicer pa je vreme najbolj realno napovedati za pet dni vnaprej. Z neko zelo splošno napovedjo se ga sicer lahko napove tudi na daljši rok, recimo za 10, 14, 30 dni ali celo tri mesece. Vendar gre v zadnjem primeru na našem področju bolj za igranje mačke z mišjo ...

Zakaj je temu tako? Ljudje se namreč pogosto jezimo nad meteorologi, češ, da ne znajo napovedati vremena. Veljajo za Slovenijo kakšne specifike, ki vplivajo na razvoj vremena, recimo griči, doline, gore, ..., vse na zelo majhnem prostoru?

Ja lega Slovenije je zelo specifična. Imamo Alpe, morje, pa tudi vpliv Atlantika. Na eni strani imamo submediteransko podnebje od Obale do visokih kraških planot, potem je tu celinsko podnebje, ki je značilno za večji del Slovenije, ne smemo pa izpustiti alpskega podnebja, ki je značilno za alpska visokogorja, pripadajoče gorske doline in nekatere visoke Dinarske planote. In k vsemu prištejte, kar sem že povedal glede možnih napak pri izračunih, pa smo tam, kjer ne bi hoteli biti (smeh)!

Vaše napovedi zaenkrat povzemajo vsaj trije regionalni mediji, tako splet kot radio, imate pa tudi svojo spletno stran ciklon.si. Ali to pomeni, da je zanimanje za vreme precejšnje?

Da. Konec koncev se ljudje o vremenu pogosto pogovarjamo, marsikdaj s tem celo začnemo pogovor ... Na naši spletni strani iz meseca v mesec beležimo porast obiska. Srčno upam, da je to zaradi dobrih napovedi in zanimivih novičk. Sodelujemo z Radiem Capris, z vašim portalom in s podpalmo.si, po novem pa tudi s TV Golico.

Ali spremljate podatke sami ali v družbi? Kakšni pa so vaši nadaljnji načrti v zvezi s spremljanjem vremena?

Portal Ciklon.si sestavlja ekipa, v kateri ima vsak ima svoje naloge in tako pomaga pri ustvarjanju vsebin. Smo kot zdravniki. Vsak je za nekaj specializiran, nekdo za dolgoročno napoved, drugi za poletne nevihte, tretji za analize in tako naprej. Za naprej si želimo povezave z drugimi podobnimi portali v tujini, morda tudi kakšnega skupnega projekta. Prizadevali si bomo, da bomo v Sloveniji prepoznavni po svojih drugačnih napovedih. Predvsem pa želimo ljudem približati vreme na tak način, da bodo lažje razumeli, ko vreme ne bo ravno tako, kot preberejo ali slišijo v napovedi.

Vsi poznamo ljudske modrosti, povezane z vremenom. Verjetno ste že slišali reklo Če za tri kralje jasen topel dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Kakšen je vaš odnos do teh starodavnih modrosti, jim verjamete?

Podnebje se spreminja. Ni več tako, kot je bilo nekoč. Pregovore, ki so nastali daleč nazaj, lahko v zdajšnjih časih primerjamo z aktualnimi trimesečnimi napovedmi: lahko jih preberemo, a se ne zanašajmo ravno v celoti nanje. Včasih, ko preberem kakšno reklo, ne vem, ali je šlo res za napoved ali bolj za pesniške zbirke (smeh). Je pa res, da se vsake toliko katera od njih vseeno izkaže za pravilno ...

Konec najinega pogovora ne bi mogel biti drugačen. Zaključila bova z napovedjo, kaj nas čaka v preostanku zime. Ali lahko v prihajajočih dneh v slovenski Istri pričakujemo zimsko pravljico s snegom ali pač ne?

Zima se bo kmalu vrnila in lahko kar resno udari po mizi! Do 10. ali 11. januarja se ne bo zgodilo nič posebnega. Imeli bomo kar toplo vreme, sredi tedna bo sicer tudi nekaj oblačnosti. Po 11. januarju pa se bo iz SV Evrope, Rusije oziroma Sibirije proti Sredozemlju začel spuščati mrzel polarni zrak. To pa pomeni vsaj 10 dni povsem zimskega vremena. Obeta se nam konkreten mraz, z občasno močno burjo in s snegom. Tega bomo deležni, če se bo v Sredozemlju sprožil kakšen ciklon dovolj blizu. Zaenkrat za to obstajajo kar realne možnosti. Sprotne informacije o tem pa bomo, brez skrbi, objavljali tudi na vašem portalu in na ciklon.si.

Sorodne vsebine:

"Cenim ljudi, ki se ne pretvarjajo!"

Mladenič, ki se je zaljubil v starodobnike

Energična Koprčanka Sabrina: "Širite ljubezen!"

 

Deli novico: