Delo javnega zavoda pri opravljanju njegovih osnovnih nalog, t.j. varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter krajinske pestrosti, je tako po Smrekarjevi kot tudi po oceni sveta zavoda na zadovoljivi ravni. "Opažamo, da pravzaprav nekih velikih groženj ni. Še največjo grožnjo predstavlja povečan obisk parka," je Smrekar ocenil za STA.

Največji problem tako predstavlja obvladovanje obiska in posledic, ki so z njim povezane, zlasti kar se tiče odlaganja odpadkov in kršitev varnostnih režimov, npr. parkiranja, šotorjenja, kurjenja in sidranja na območjih, kjer to ni dovoljeno.

Prvi mož krajinskega parka pri tem izpostavlja pomen osveščanja in razvijanja trajnostnih oblik turizma. Strunjan ima sicer specifičen položaj, saj se obiskovalci premalo zavedajo, da so na zavarovanem območju, temu primerno pa se tudi obnašajo.

Tu gre za spremembo v glavi in dvig zavesti obiskovalcev na višjo raven, je prepričan Smrekar, ki pa opozarja, da "zgolj z represivnimi ukrepi... ne bomo dosegli tega cilja". Eno od možnih rešitev vidi v vstopnih točkah ob glavnih vpadnicah v park, kjer bi ljudi posebej opozarjali, da vstopajo na območje, kjer se od njih pričakuje neko določeno ravnanje.

Žal obiskovalci zdaj parkirajo praktično povsod. Zaenkrat prekrškarjem zgolj puščajo obvestila. "Do konca leta bomo še uporabljali te mehke pristope, ampak naslednje leto bo treba očitno tudi kaj bolj poseči po kaznovanju tistih, ki večkrat ponavljajo iste prekrške," je napovedal v.d. direktorja.

Smrekarjeva vizija je sicer, da bi mirujoči promet dolgoročno preusmerili s parkirišča pred Krkinimi hoteli ter organizirali shuttle prevoze, denimo z električnimi vozili. To možnost sicer predvideva tudi prometna strategija piranske občine, pri čemer bi slednji pripadel levji delež problematike prostorskega umeščanja in zaprtja finančne konstrukcije.

Po drugi strani marsikdo od upravljavcev parka pričakuje, da bo reševal problematike, za katere niso pristojni in na katere lahko zgolj opozarjajo, naj bo to spreminjanje prostorskih aktov ali pobiranje in odvoz odpadkov. Smrekar si sicer želi, da bi krajinski park postal koordinator reševanja problematik, vezanih na to območje, v ta namen načrtujejo tudi organizacijo širše zastavljenih delovnih sestankov.

Med dolgoročnimi izzivi, ki potrebujejo sistemsko rešitev, pa je Smrekar izpostavil razmejitev pristojnosti glede vzdrževanja morskih boj, problematiko privezov na črno ter vzdrževanje visokomorskih nasipov, ki je kritično zlasti zaradi povodenj ob večjih padavinah v kombinaciji s plimovanje. "Gre za velike investicije, ki jih mi kot park težko nase prevzemamo," pojasnjuje vodja parka.

Smrekar je sicer kot pozitivno ocenil sodelovanje z lokalno skupnostjo. Kar se tiče gradbenih posegov pravi, da večjih gradbenih projektov ni na obzorju. Glede dograditve Krkinega hotela, ki je dvignila precej prahu v javnosti, pa je pojasnil, da park lahko tu poda samo nezavezujoče mnenje, da pa je investitor doslej pokazal veliko mero posluha do pripomb tako javnega zavoda kot krajanov.