Šestčlanski odbor jezikoslovcev, ki je besedo narodni izdajalec izbral med več kot tisoč predlogi, jo je označil za "ostanek diktatur, tudi nacistične", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Uporabljajo jo kot očitek politikom, kleveto, ki duši resno razpravo, ki je potrebna v demokraciji, je še zapisal odbor na svoji spletni strani.

Odbor za najslabše besede sicer razglasi tiste, ki "ne ustrezajo dejstvom ali niso človeške". Običajno gre za žaljive besede, ki so v zadnjih 12 mesecih prešle v širšo uporabo, odbor pa želi opozoriti nanje.

Leta 2014 so za najslabšo besedo razglasili lažnivi tisk (Lügenpresse), prav tako izraz iz nacistične Nemčije, s katerim so protimigracijske skupine označevale sredinske medije. Lani pa je bila najslabša beseda dobrosrčnež (Gutmensch), s katero desničarji označujejo ljudi, ki brez razmišljanja o posledicah odprtih rok sprejemajo begunce in migrante, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Zaradi liberalne migracijske politike so skrajni desničarji tako kanclerko Angelo Merkel kot podkanclerja Sigmarja Gabriela označili za narodna izdajalca.

Zaradi pregona ljudi, ki so jih v nacistični Nemčiji označili za narodne izdajalce, ima beseda močan naboj in sodi med besede, ki so veljale za tabu. V zadnjih letih pa so jo oživili desničarji protimigracijskega in protimuslimanskega gibanja Pegida in stranke Alternativa za Nemčijo.