Najdaljša rolada, največji koktejl in druge svetovne atrakcije

Hej, a ni to fantastično?! Moji prijatelji in znanci se spomnijo rolade, ki so jo jedli pred 30 leti in koktejla, ki so ga pili takrat. Je pa morala biti dobra ta rolada, jaz se ne spomnim niti, kaj sem jedel včeraj!

Ma Mojmir, ni bila tako dobra, ampak zeeeelo dooolga! Na, zdaj sem pa res bil presenečen! Vas mogoče zanima, o čem govorim? Vam bom povedal.

Med prijatelji in znanci sem naredil mini anketo. To anketo sem opravil potem, ko mi je v roke prišel zbornik "Avditorijevih 25 let". Vprašal sem jih, katerih prireditev oz. česa se najbolj spominjajo iz zgodovine Portoroža. In odgovori, ki sem jih dobil, so me presenetili. Večina jih je bila podobnih. Kaštel, rolada, koktejl, masa ljudi na ulici (to so mi povedali tudi tisti, ki takrat, ko se je to dogajalo, še niso bili rojeni). Kakšne barve je bil koktejl in kje so rezali rolado, se ljudje niso več spominjali,  vedeli so le, da se je to dogajalo in da je bilo strašno zabavno in fajn.

V zborniku je intervju z nekdanjim direktorjem Avditorija Zvonetom Petkom. V članku se bere, da je bil g. Petek kar en, ki ni nikoli delal v turizmu ali vodil podjetja. In kljub vsemu ga je takratni direktor TOP Portoroža, ki je še danes pomemben ustvarjalec turistične politike kraja, postavil za direktorja Avditorija. No in ta g. Petek je v letih 1982 do 1985 naredil in maxi rolado in mega koktejl in 100. obletnico portoroškega turizma in Kaštel in še veliko drugih stvari. Seveda je tudi rešil Avditorij rdečih številk!

Najverjetneje ste se po povedanem zamislili nad letnico 1982. Trideset let je šlo od maxi rolade in še vedno govorimo o njej. Ne bom nadaljeval, vsak naj si misli, kar hoče, ampak, če pa se še vedno govori o roladi, a to pomeni, da se v zadnjih 30 letih v Portorožu ni zgodilo nič omembe vrednega?

V istem zborniku na 42. strani pa takrat mladi Tomi Brezovec zapiše:

"Najučinkovitejši način trženja turistične ponudbe neke destinacije je prirejanje različnih dogodkov, ki so zanimivi za širšo javnost in medije." In še: "Dogodki imajo posreden in neposreden vpliv na turizem. Neposreden se kaže v številu gostov, posreden pa v prepoznavnosti kraja," še zapiše Brezovec.

Katerega leta se je zgodil umor na portoroški noči? A tega še niste slišali? To naj bi se zgodilo daljnega leta 1991, če se ne motim je bilo to pred 21 leti. Kar pomeni, da se organizatorji portoroških noči avtocenzurirajo že 21 let. Zakaj? Ne vedo zakaj. Ampak tako so delali vsi pred njimi!!! Se pa šušlja, da si v kraju ne želijo imeti gneče. Najverjetneje zato na Ferragosto organizirajo koncerte Halida Bešliča, Srebrnih kril, Gorana Bregoviča in podobnih umetnikov, ki privlačijo predvsem italijanski trg, kajne?

Naj povzamem. Teorija pravi, da imajo prireditve z zanimivim programom in množičnim obiskom velik vpliv na zaslužek kraja. Iz zgodovine imamo tudi materialne dokaze, da to res deluje.

In sedaj še vprašanje, ki bi ga lahko postavil vsak osnovnošolec. Vprašanje se glasi tako: "Če se je to, kar teorija govori, dokazalo v praksi, zakaj tega ne delamo več?"

Moj odgovor osnovnošolcu bi bil nekaj takega: "Dragi moj učenec, vidiš, to je težko filozofsko vprašanje, odgovor nanj pa je zelo preprost. Trenutni šefi imajo preveč dela sami s seboj. Tisti direktor, ki je leta 1982 potegnil "noro" potezo, je sedaj star in ga izzivi pred penzijo ne mikajo več, občinska oblast pa temu ni kos!"

In ker so otroci pametni, sledi še drugo vprašanje: "Ali se bo to kdaj spremenilo? Ali bomo kdaj spet jedli maxi rolado?" Odgovor je še bolj enostaven kot zgornji: "Seveda se bo spremenilo, če ne prej, pa z novim županom!"

Zadnje čase rad primerjam Portorož in Dubaj. Zakaj, kako, čemu???

Tako kot Dubaj tudi Portorož plava na nafti. Sestavine portoroške nafte se imenujejo: Piran, Strunjan, Sečovlje, Dragonja, Padna, Nova vas in Sv. Peter.

Ker pa ima vsaka sestavina drugačno zgodbo, jo je treba drugače obdelati, drugače tržiti in jo prodajati drugačni ciljni skupini.

Sorodne vsebine:

"Sedim na pomolu in gledam proti koncu sveta"

Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal ali Istra moja, žalost moja

"Portorož potrebuje ljubezen!"

Deli novico:

Mojmir Kovač |  30 .01. 2013 ob  15: 03
Damjan všeč mi je tvoje razmišljanje, napiši še kak stavek, kakšno kritiko, kakšno rešitev...
Damjan Milić |  30 .01. 2013 ob  14: 26
Vse čestitke Mojmir za trud, vendar napaka je v Portorožu ker ni več centra kjer se neki dogaja, kar je ostalo od portoroža je parking, parking, še en parking, velik parking prazne restavracije z slabo hrano in pregrešno drage trgovince v takem vzdušju se ne bo nikakršen zdrav turizem razvil.
ugani |  29 .01. 2013 ob  19: 42
Če se vam ne gre za profit,potem odprimo domove za otroke iz drugih delov Slovenije,ki si ne morejo privoščiti morja.Otroci so naše bogatstvo.To bi bila win win poteza
Beetlejuice |  29 .01. 2013 ob  14: 32
Naredimo festival sladoleda!
kr en |  26 .01. 2013 ob  11: 05
vedno in povsod se lahko "eksperimemntira" le takrat, ko ni neke vizije, ko ni komande in ko ne ve nihče kaj želi, ker ga boli... takrat se dela v korist prijateteljev, ki pridejo z "dobrimi" idejami, kako razdeliti del javnega denarja. tak primer so portoroške noči, dva posneta videa in podobno.

Irena, če bi šefi kaj štekali, bi trenutna politika lahko le asistirala...tako pa imajo vsi do komolca umazane roke od meda...

eksperimentira lahko Koper, ki že ima 5-6-17 pametnih prireditev in lahko poskuša s kakšno novo.

Mojmir, Irena in podobnim nepopravljivim optimistom, pošiljam vam pozdrave od Anike Horvat http://youtu.be/BFxJev20j3Y
irena dolinšek |  25 .01. 2013 ob  16: 43
-1
Pranger- gospa ali gospod? moje pripombe bodo vedno podpisane, ker se nimam česa ne bati in ne sramovati. Delavci se tako v turizmu, kot v vseh drugih panogah delimo na tiste, ki znajo in hočejo in tiste, ki ne znajo, a znajo odlično vse izkoristiti za lastno korist, čeprav mnogo krat v škodo drugih. Včasih se je v naše delo vmešavala le ena stranka, zdaj pa jih kar mrgoli in kdor ima trenutno žezlo v rokah , se obnaša tudi kot bi imel vse znanje tega sveta. Mnoge dobre vsebine zato usahnejo in nastajajo namesto nih eksperimenti, ki naj bi dokazali sveže ideje. Čas in človeški spomin ohranita tisto, kar je dobro in kjer so se ljudje našli in izgubi se tisto brezvezno. Če želimo turizem z vsebino, se najprej nehajmo ozirati toliko okoli ,ampak se zazrimo v preverjene vrednote v naši okolici. Imeti festival, ker je v Babjem dolu en tak, pa ples ........., ker je baje to dobro, je brez veze. Zgodovina naj nam služi le, kot vodilo, kaj vse lepega se je lahko zgodilo, kaj je vredno ponoviti in kaj prilagoditi novim trendom. Predvsem, pa je treba znati in biti pripravljen na trdo delo. Sicer pa kljub kritikam,je še vedno turizem pomemben za vse nas in čeprav na koncu nisi poplačan, kot bi si sigurno za ves trud zaslužil, imaš tisto notranje zadovoljstvo, ki je mnogim postalo že utopija.
irena dolinšek |  25 .01. 2013 ob  16: 42
Pranger- gospa ali gospod? moje pripombe bodo vedno podpisane, ker se nimam česa ne bati in ne sramovati. Delavci se tako v turizmu, kot v vseh drugih panogah delimo na tiste, ki znajo in hočejo in tiste, ki ne znajo, a znajo odlično vse izkoristiti za lastno korist, čeprav mnogo krat v škodo drugih. Včasih se je v naše delo vmešavala le ena stranka, zdaj pa jih kar mrgoli in kdor ima trenutno žezlo v rokah , se obnaša tudi kot bi imel vse znanje tega sveta. Mnoge dobre vsebine zato usahnejo in nastajajo namesto nih eksperimenti, ki naj bi dokazali sveže ideje. Čas in človeški spomin ohranita tisto, kar je dobro in kjer so se ljudje našli in izgubi se tisto brezvezno. Če želimo turizem z vsebino, se najprej nehajmo ozirati toliko okoli ,ampak se zazrimo v preverjene vrednote v naši okolici. Imeti festival, ker je v Babjem dolu en tak, pa ples ........., ker je baje to dobro, je brez veze. Zgodovina naj nam služi le, kot vodilo, kaj vse lepega se je lahko zgodilo, kaj je vredno ponoviti in kaj prilagoditi novim trendom. Predvsem, pa je treba znati in biti pripravljen na trdo delo. Sicer pa kljub kritikam,je še vedno turizem pomemben za vse nas in čeprav na koncu nisi poplačan, kot bi si sigurno za ves trud zaslužil, imaš tisto notranje zadovoljstvo, ki je mnogim postalo že utopija.
kr en |  24 .01. 2013 ob  23: 33
orhidedja, ko nimaš fantazije ti niti milion na lotu ne pomaga! Čap je posnel 1. slovenski film Vesna. lahko bi naredili "festival snemanja filma" in bi po Portorožu snemali kadre in turiste in jih vsak večer vrteli na plaži, lahko bi se obmetavali z oljkami, lahko bi marsi kaj.a kaj ko ni fantazije!!!
orhideja |  24 .01. 2013 ob  19: 37
VPortorožu je živel tudi znani režiser ČAP.Mislim,da je bil znan tudi drugje,ker marsikdo v Portorožu še slišal ni.A ni to žalostno.Pa mu v Piranu posvetijo neki odročni podhod,marsikdo ne ve niti kje je.Mi v Portorožu pa nič.Tudi to bi bila promocija za Portorož,mar ne?A kaj ,ko pa ta novi šefi nikoli niso slišali zanj.
pranger |  24 .01. 2013 ob  17: 53
gospa Dolinškova,včasih je bilo dobro hotelirjev tudi dobro za "zaklad" kot mu Vi pravite..danes temu žal ni več tako.Pogrešam,da bi kdaj ljudje,kot ste Vi gospa Dolinškova, udarili po mizi in rekli...e ne tako naprej pa ne gre več..in povedali tudi ostalim kaj se po teh naših hotelih dogaja!In verjamem,da poznate marsikatero nečednost!..včasih ste dobri turistični delavci veliko prispevali k temu,da so se gostje vračali..tega je zdaj veliko manj..in se samo še jemlje.Rezultat pa je znan.. v vseh medijih turizem poka po šivih,dejansko stanje in rdeče številke pa nekoga postavljajo na laž!...Veliko pove tudi dejstvo,da se ne skrivate pod vzdevki ....aja pa še eno medijem...kaj boste napisali naslednjič,ko bodo Sava Bernardin hoteli propadli!! bodo zaposleni dobili zastonj zimske gume za odpravnino??!!LP
irena dolinšek |  24 .01. 2013 ob  15: 10
Ja Mojmir, jaz sem tista srečna generacija , ki je ustvarjačla prireditev v kraju in zakaj jih potem več ni bilo in jih tudi danes ni mnogo odmevnih? Ker so hotelski direktorji po 90. ugotovili, da je najlažje pobirati najemnino in dali lastne gostinske lokale v najem. Kaj se bo dogajalo in kdaj je postalo domena razdrobljenih lokalčkov. Najemniki so seveda gledali le svoj trenutni dobiček . Vsebina ponudbe je bila, in je še danes stvar okusa posameznega trenutnega najemnika. Danes je vse preveč ponesrečenih kopij ali plagijatov eventov , ki mnogo krat na žalost ne spadajo v okolje in predvsem niso v ponos kraju. Rešitev? Predvsem vztrajati na danih naravnih lepotah in pristnih vsebinah. Kar je lepo v Dubaju, pri nas nima nobene veze. Včasih se obnašamo kot slepci, ki se zaletavajo v zaklad, ne da bi ga opazili.
najboljša ;) |  24 .01. 2013 ob  14: 54
Zelo lepo in ganljivo napisano. Kar tako naprej!
1