Razmere na trgu dela so vse bolj zaostrene, znova je poskočila raven nezaposlenosti. Delež redno zaposlenih mladih med 25. in 29. letom za nedoločen čas je v zadnjem desetletju upadel z 52,4 % na 32,8 %. Slovenija je po deležu prekernih zaposlitev med mladimi prva v Evropi. Za izboljšanje zaposljivosti mladih diplomantov so potrebne sistemske spremembe. Mladi vstopajo na trg dela s premalo delovnih izkušenj in praktičnih znanj. Kateri poklici so najbolj iskani? Kje so sistemske napake?
V študijskem letu 2011/2012 je bila drugo leto zapored med sodelujočimi članicami Univerze na Primorskem (UP) izvedena analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov dodiplomskega študija, ki podrobneje razkriva njihov položaj na trgu dela, uporabnost znanj, pridobljenih v času dodiplomskega študija, in potrebe/želje po dodatnih znanjih in veščinah pri njihovem delu in/ali iskanju zaposlitve.
Jožica Rutar Brozina, direktorica Območne službe Koper: "Delodajalci so v letu 2012 prijavili največ potreb po zaposlitvi naslednjih diplomantov: profesor razrednega pouka, diplomirani ekonomist, dipl. vzgojitelj predšolske vzgoje, univ. dipl. ekonomist, univ. dipl. pravnik, doktor medicine in dipl. medicinska sestra."
Rezultati ankete kažejo, da je na trgu dela aktivnih (tj. takšnih, ki imajo zaposlitev in delajo na različnih pogodbenih osnovah ali pa zaposlitev iščejo) 85,4 odstotka anketiranih diplomantov UP. Podoben rezultat je dala lanskoletna raziskava, izvedena na vzorcu diplomantov, ki so dodiplomski študij na Univerzi na Primorskem zaključili v letih 2009 in 2010. Na trgu dela je neaktivnih torej 14,6 odstotka anketiranih diplomantov UP. Večina (89,6 odstotka) le-teh je rednih študentov podiplomskega ali drugega dodiplomskega študija, 10,4 odstotka pa jih zaposlitve nima, a je ne išče (slednji delež je bil za diplomante, zajete v vzorec lanskoletne raziskave, znatno nižji, in sicer 5,3 odstotka).
Zaposlovanje zavira študentsko delo in majhna povezanost z gospodarstvom
Zaposlitev 64 odstotkov diplomantov UP ustreza ravni izobrazbe, pridobljene z dodiplomskim študijem. Najbolj iskani so trenutno profesorji, vzgojitelji, ekonomisti in pravniki. Po drugi strani imajo slabše možnosti za zaposlitev predvsem študenti humanističnih ved. Univerza si zadnja leta z vzpostavitvijo mreže kariernih svetovalcev prizadeva za lažji in kakovostnejši vstop študentov na trg delovne sile.
Očitno delodajalci uporabljajo možnost študentskega dela predvsem zaradi njegove fleksibilnosti in nižjih stroškov dela, manj pa zaradi pridobitve informacij o potencialno dobrih kadrih. Z vidika študentov pa se preko študentskega dela rešujejo predvsem socialni problemi, povezani s stroški študija, ne pa pridobivanje delovnih izkušenj.
Na UP izvajajo sicer tudi vrsto brezplačnih dogodkov in izobraževanj. Na okroglih mizah, delavnicah in seminarjih delodajalci in usposobljeni svetovalci seznanjajo sodelujoče s primeri dobrih praks o pomembnosti načrtovanja kariere, poznavanja poklicnih interesov in ciljev, ocenjevanja lastne konkurenčnosti na trgu dela, javnega nastopanja ter inovativnosti in kreativnosti.
Po podatkih iz zavoda za zaposlovanje so v letih 2010 in 2011 težje dobili zaposlitev diplomanti naslednih poklicev: sociologi, antropologi, strokovni sodelavci v galerijah, muzejih in knjižnicah, lektorji, recenzenti, moderatorji, komentatorji, svetovalci za kulturno umetniške programe in menedžerji manjših družb za kulturo.
Prek informacijskega portala www.ustvarikariero.si so dijaki, študenti in diplomanti osveščeni o pomembnosti kariernega načrtovanja in vseživljenjskega učenja. Z organiziranimi obiski v delovna okolja ter predstavitvami podjetij študentom omogočajo stik s potencialnimi delodajalci. Tesno sodelovanje z ALUMNI klubi na posameznih članicah UP, poslovnimi partnerji s področja kariernega svetovanja in podjetji iz gospodarstva pa pripomore k povečanju zaposljivosti diplomantov.
Univerza mora razvijati skupno sodelovanje z gospodarstvom in drugimi uporabniki znanja, saj lahko le kakovostno sodelovanje ustvari nova delovna mesta za prihodnje generacije diplomantov. Zato na Univerzi na Primorskem pripravljajo smernice za povečanje sodelovanja z gospodarstvom do leta 2020 in akcijski načrt, s katerim bo UP naredila korak dlje v smeri širitve povezovanja z gospodarstvom.
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
PREVAŽAL 27 PREBEŽNIKOV, OD TEGA DEVET OTROK: Šofer vinjen, vozilo pa vse prej kot brezhibno
T.K.
-
včeraj ob 10:40
Več trendov
Novo iz Slovenije
NOČEJO SCHENGENA S SLOVENIJO: Avstrija znova podaljšala izvajanje nadzora na meji
A.P.
-
danes ob 10:48