Z izdajo dovoljenja se je začela javna razprava o tem, kaj bodo prinesle in kaj tudi odnesle morebitne naftne platforme na Jadranu. Nahajale naj bi se tudi ob istrski obali. Akcija SOS za Jadran je tako v polnem teku, številni pa opozarjajo, da ne bodo nevarne zgolj ploščadi, ampak že same raziskave. 

Hrvaški ribiči pravijo, da so od lovljenja da živeti tudi v teh težkih časih, neizogibne eksplozije v morju pa bodo prizadele živež, predvsem pa mladež in tako številnim odnesle kruh. Še večja je bojazen glede turizma, glavne hrvaške panoge, ki nekako drži celotno gospodarstvo nad vodo. 

"Projekti kažejo, da bodo naftne ploščadi vsaj šest kilometrov od Obale, a ekologi opozarjajo, da že pri raziskavah niso bile določene zadostne zaščite," pravijo v združenju Eko Kvarner. Zagotavljajo, da ne bodo izzivali incidentov, vsekakor pa bodo pokazali svoje nasprotovanje in iskali možnosti za ustavitev projekta. 

Turizem nosi 15-krat več

"Sedaj vsi vidijo le denar, dobiček polni žepe. Nihče ne razmišlja o možnih posledicah, ki bi bile lahko katastrofalne. Če bi prišlo do nesreče, si ekosistem ne bi opomogel nadaljnih 30 let," so še dejali. 

Hrvaško Ministrstvo za gospodarstvo sicer računa, da bo država samo od raziskovanja v prihodnjih petih letih zaslužila pol milijarde evrov. To je 100 milijonov letno, denar, ki ga Hrvati očitno krvavo potrebujejo, čeprav turizem v državno blagajno prinese 15-krat več denarja. 

"Bojimo se predvsem, da bo končna odločitev sprejeta čez noč v neki zaprti sobi, da bo ta nestrateška in zgrešena," pravi Luka Tomac iz Zelene akcije. Proti pa niso zgolj ekologi, tudi politiki v Istri so večinoma proti naftnim ploščadim, kot tudi politiki ostalih občin. Proti projektu se je izreklo že več kot 100 občinskih svetnikov obalnih občin.