Uradni podatki kažejo, da je povprečni strošek na zaposlenega v Luki Koper dobrih 3.800 evrov bruto ali skoraj dvakrat več od povprečne bruto plače v Sloveniji. A to ne velja za tisti del delovne sile v Luki Koper, ki je zaposlena prek številnih podizvajalskih podjetij v pristanišču.

V bilancah Luke Koper so odlivi za delovno silo na področju pretovora, upravljanja luške mehanizacije in drugih pristaniških storitev prikazani med storitvami, ki jih Luka plačuje lastnikom podjetij. Lani je lokalnim podjetjem, ki zagotavljajo delovno silo za pristaniške storitve, denimo, Luka nakazala skoraj 22 milijonov evrov. To je šest milijonov manj, kot je znašal lanski čisti dobiček Luke in štirikrat več kot so znašale dividende države.

Prav zato naj bi SDH kot upravljavec večinskega državnega deleža na jutrišnji skupščini družbe pričakoval podatke o deljenju kolača za pristaniške storitve.

Najeti delavci v bistveno slabšem položaju

Glede na pridobljene podatke gre sklepati, da so delavci, najeti prek podizvajalcev, bistveno slabše plačani kot redno zaposleni v Luki Koper. Da razliko med denarjem, ki ga podizvajalcem plača Luka Koper in denarjem, ki ga dobijo najeti delavci, pospravijo lastniki teh podjetij, in sicer tako, da prikazujejo visoke stroške drugih nerazkritih storitev in posledično zgolj minimalni dobiček.

Analiza portala kaže še, da nekatera od podizvajalskih podjetij v zadnjih letih zaposlenim niso plačevala prispevkov in so tudi na seznamu davčnih dolžnikov. Obenem ni jasno, kdo je v Luki zadolžen za izbiranje in naročanje storitev pri podizvajalcih. Po tihem je slišati sume o korupciji pri teh postopkih.

Zakaj Luka Koper sploh potrebuje zunanje storitve

Luka Koper je lani za 1.049 zaposlenih v skupini porabila dobrih 48 milijonov evrov. Dva milijona več kot na primer Dars, ki ima skoraj 200 zaposlenih več. Dars za zaposlenega v povprečju mesečno nameni 2.400 evrov ali 1.400 evrov manj kot Luka. Ni zanemarljivo, da Luka Koper od januarja lani zaposlenim mesečno izplača 230 evrov bruto dodatka na plačo.

Če bi Luka zaposlila tudi delavce, ki so najeti prek podizvajalcev – teh naj bi bilo med 800 in 1000 – bi se stroški dela bistveno povečali. Luka bi celo lahko poslovala z izgubo.

Šibke točke poslovnega modela

Pri poslovanju z najemanjem lokalnih podizvajalcev imajo največ koristi prav podizvajalci. Eden največjih partnerjev Luke Koper je, denimo, podjetje Meol, registrirano za transportne in druge storitve. Podjetje, ki v zadnjih letih povečuje obseg poslovanja s pristaniščem, je v letu 2015 povprečno zaposlovalo 42 ljudi. Posameznik je podjetje stal okrog sedem evrov bruto na uro, Luka pa je podizvajalcu plačala tudi devet do dvanajst evrov.

Bilanca omenjenega podjetja kaže, da je to lani imelo za skoraj 1,6 milijona evrov prihodkov, dobro polovico, ki mu je ostala po izplačilu plač, pa je namenilo za plačilo različnih nerazkritih storitev. Čisti dobiček Meola je sicer za 2015 znašal skoraj milijon evrov. In enak poslovni model naj bi po poročanju portala imeli tudi ostali izvajalci pristaniških dejavnosti.

Podoben model naj bi imeli skoraj vsi podizvajalci. (Vir: Siol.net)

Podjetje Meol je zanimivo zaradi njegovega lastnika Nedeljka Marušića. Koprski podjetnik že dolgo posluje z Luko, znan pa je tudi zaradi sporov z delavci. Za njegovo nekdanje podjetje je delal tudi Predrag Topić, predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev (SIPS), ki je bil odpuščen, potem ko je leta 2009 vodil protest zaposlenih pri luških podizvajalcih.

Marušić z Luko Koper posluje že več kot desetletje, torej pod različnimi upravami. Pri poslih naj bi bil tako odločilen dober odnos s srednjim menedžmentom Luke, ki soodloča o delitvi luškega kolača.

Kakšne povezave ima podjetje T-Momo

Podrobnosti o podizvajalcih, ki so lani prejeli največ denarja za izvajanje pristaniških storitev, naj bi Luka Koper razkrila na jutrišnji skupščini. Sicer pa naj nobeno od teh podjetij ne bi bilo lastniško, upravljavsko ali kako drugače povezano s člani uprave ali drugimi vodilnimi menedžerji Luke.

A iz različnih virov je Siol.net pridobil namige o podjetju T-Momo, katerega lastnik je Muhamed Tairoski. Obseg prekladnih storitev, ki jih opravlja to podjetje, naj bi se v nekaj letih povečal iz 200 tisoč na več kot milijon evrov v letu 2015. Ključni za to rast naj bi bili predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić, član uprave Andraž Novak in vodja operative Boštjan Berlek.

V Luki na vprašanja o omenjenem podjetju niso odgovorili, češ da naj bi se navezovala na prošnjo SDH, na katero pa bodo odgovorili na skupščini.

Uprava Luke odločno zavrača očitke o favoriziranju 

Po današnjih objavah pa je uprava družbe očitke o favoriziranju omenjenega podjetja odločno zavrnila. Kot so zapisali v odzivu iz Luke Koper, "je podjetje T-Momo prisotno v koprskem pristanišču že od leta 2009, ko je s takratno upravo podpisalo pogodbo o opravljanju pristaniških storitev in začelo z delom na enem profitnem centru." Decembra 2013 (z začetkom veljavnosti 1.1.2014) je takratna uprava, ki je bila v sestavi Gašpar Gašpar Mišič, Marko Rems in delavski direktor Matjaž Stare s tem podjetjem sklenila prilogo k pogodbi za opravljanje pristaniških storitev še na drugem profitnem centru. Na podlagi podpisa omenjene priloge je podjetje T-Momo povečalo obsega opravljenih storitev, kar se odraža tudi v obsegu prihodkov v letih 2014 in 2015. Očitki, da je sedanja uprava kakor koli povezana z rastjo prometa tega podjetja so zato povsem neutemeljeni in neresnični, poudarjajo v Luki.

Ob tem so ponovili, da je družba sprejela strategijo, po kateri posamezen IPS na posameznem terminalu ne more presegati 25% storitev, na ravni celotne družbe pa posamezen IPS ne more presegati 10% celotnih storitev izvajanja pristaniških storitev. S tako strategijo družba zagotavlja konkurenčne odnose med temi podjetji in posledično spodbuja kakovostne in zanesljive storitve ter preprečuje monopolni položaj posameznega ponudnika.

Nadzornike podjetja 2TDK bo izbiral minister Gašperšič

Prav na dan protestov v Kopru je bilo v sodni register vpisano podjetje 2TDK, državno podjetje, ki bo bdelo nad financami in gradnjo drugega tira Divača–Koper. Novo podjetje bo imelo petčlanski nadzorni svet (NS). Kdo bo sedel v njem, naj bi bilo v veliki meri odvisno od ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Nadzorniki bodo imeli pomembno vlogo pri upravljanju podjetja, saj uprava oziroma direktor brez soglasja NS ne bo smel sklepati poslov, ki bi presegali 30 tisoč evrov.