Na ministrstvu za kmetijstvo zadovoljni z zasedanjem mednarodne komisije za kitolov

Piran

V Portorožu se zaključuje 65. zasedanje mednarodne komisije za kitolov (IWC). Štiridnevnega dogodka se je udeležilo prek 450 predstavnikov držav pogodbenic, nevladnih organizacij in tujih medijev, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zasedanje so ocenili kot uspešno.

V okviru prvega dne zasedanja je bila sprejeta dopolnitev priloge konvencije, ki jo je predlagala Danska in določa dovoljene kvote za kitolov domorodnih ljudstev Grenlandije za namene samooskrbe. V povezavi s tem je bila sprejeta tudi resolucija članic EU o domorodnem kitolovu. Ta podrobneje določa načela, ki jih bo pri potrjevanju kvot za domorodni kitolov potrebno upoštevati v prihodnje.

Spremembo priloge konvencije je predlagala tudi Brazilija skupaj z Urugvajem, Argentino in Južnoafriško republiko. Te države so se zavzele za ustanovitev t.i. zatočišča za kite v južnem Atlantiku, to je zavarovanega območja, kjer se kitolov ne sme izvajati. Ta predlog zaradi nasprotovanja kitolovnih držav ni bil sprejet.

Nova Zelandija je medtem predlagala resolucijo, ki se nanaša na izvajanje kitolova pod posebnimi pogoji in odraža širši odziv na nedavno sodbo Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) glede izvajanja Japonskega kitolova na Antarktiki. Sodišče je namreč v sporu med Avstralijo in Japonsko presojalo, ali je t.i. znanstveni kitolov, ki ga je na Antarktiki izvajala Japonska, izpolnjeval pogoje iz konvencije, ter zaključilo, da jih ni.

Japonska namerava s tovrstnim kitolovom v znanstvene namene s koncem leta 2015 nadaljevati v okviru t. i. programa Jarpa III, hkrati pa se je zavezala, da bo spoštovala sodbo sodišča. Kakšen bo nov program, koliko bo še imel vključena vzorčenja z ulovom kitov in koliko z metodami, ki niso smrtne, trenutno ni jasno.

So programi v skladu s cilji znanstvenega kitolova?

Danes je IWC sicer sprejel resolucijo, ki njegovemu znanstvenemu odboru nalaga, da pri pregledu raziskovalnih programov poda oceno glede skladnosti teh programov s cilji znanstvenega kitolova, zlasti glede uporabe smrtnih metod vzorčenja.

Tudi danes pa države pogodbenice niso potrdile predloga Japonske za spremembo poslovnika, ki bi deželi vzhajajočega sonca v njenih teritorialnih vodah omogočil uvedbo malega priobalnega kitolova, saj je ta vseboval nekatere elemente komercialnega kitolova, ki mu države nasprotujejo.

Na dnevnem redu zasedanja je bila še resolucija glede prehranske varnosti, ki jo je predlagala Gana s podporo Slonokoščene obale, Malija, Gvineje in Benina. Tudi soglasje glede tega dokumenta ni bilo doseženo, zato je Gana zadnji dan zasedanja predlog umaknila.

Zasedanje pogodbenic je medtem potrdilo resoluciji o sodelovanju civilne družbe in transparentnosti delovanja ter znanstvenega odbora komisije za kitolov, ki ju je predlagal Čile ter resolucijo Monaka o visoko migratornih vrstah.

Na zasedanju je Slovenija nastopala kot udeleženka in je zastopala stališča, sprejeta v okviru EU, saj kot država z visoko stopnjo ohranjenosti narave že vrsto let podpira aktivnosti, ki pripomorejo k boljšemu stanju ogroženih vrst, so poudarili na ministrstvu za kmetijstvo.

V ponedeljek se je zasedanja udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu Tanja Strniša, ki je poudarila pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti ter trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, "kar je za Slovenijo kot državo z visokim deležem zavarovanih območij v EU izrednega pomena".

Srečanje so na ministrstvu ocenili kot uspešno. "Splošen vtis glede izbire kraja zasedanja je pri udeležencih izredno pozitiven, tako z vidika mediteranskega okolja, konferenčnih storitev kot tudi z vidika Slovenije kot razmeroma 'nevtralnega' kraja za vprašanja kitolova, kar po mnenju mnogih pozitivno pripomore k razpravam. Zasedanje v tem okviru prispeva h krepitvi turističnega gospodarstva ter k prepoznavnosti in ugledu Slovenije v mednarodnem vidiku," so sklenili.

Deli novico: