NA BOVŠKEM UGASNILO ŽIVLJENJE IDRIJSKEGA ZGODOVINARJA: Po sestopu z Doliča ni dohitel sina

Kronika

Pri sestopu z območja Doliča v Občini Bovec je v noči s torka na sredo umrl 73-letni zgodovinar Janez Kavčič, poročajo mediji. Ponoči je stekla iskalna akcija za Kavčičem, potem ko zvečer po sestopu ni dohitel sina. Malo pred 3. uro zjutraj so ga našli mrtvega. Domnevajo, da mu je zdrsnilo in je padel v globino pri sestopu proti Zadnjici.

Svojci so policiji v torek okoli polnoči javili, da se Kavčič ni vrnil iz hribov, kamor se je odpravil s sinom. Okoli 19.30 naj bi začel s sestopom z območja Doliča, a sina ni dohitel v dolini. Bovški gorski reševalci so sprožili iskalno akcijo in v torek malo pred 3. uro zjutraj Idrijčana našli mrtvega. Pomoč pri prevozu ponesrečenca v dolino je nudil helikopter Slovenske vojske.

Idrijčan Janez Kavčič je leta 1967 diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine. Na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji je 20 let poučeval skoraj vse družboslovne predmete, zgodovino, umetnostno zgodovino, sociologijo, družbeno ureditev ter na vzgojiteljski šoli še filozofijo in etiko. Kot srednješolski profesor je aktivno sodeloval pri pripravi učbenikov in učnih programov.

Leta 1990 je napisal scenarij za TV film ob 500-letnici Idrije Sijaj v temi. Pripravljal je tudi domoznanske radijske oddaje za Radio Odmev, Radio Sora in Radio Koper. Publiciral je predvsem strokovne in poljudne tekste za publikacije, kot so Enciklopedija Slovenije, Primorski slovenski biografski leksikon, Mohorjev koledar, Trinkov koledar, Primorska srečanja, Primorske novice, Idrijski razgledi, Idrijske novice, Filatelist in Komunitator.

Več desetletij se je aktivno vključeval v društveno in kulturno življenje v Idriji. Bil je zborovski pevec, med drugim je bil tudi član Ljubljanskih madrigalistov. Za dolgoletno aktivno delovanje na glasbenem področju je za zborovsko petje prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko.

Leta 1988 je prejel nagrado občine Idrija. Za dolgoletno uspešno delo na področju kulture, muzealstva, likovne kritike, strokovne publicistike in za monografijo Spodnja Idrija je leta 1997 dobil najvišjo Pirnatovo nagrado občine Idrija.

V 80. letih je začel sodelovati z Mestnim muzejem Idrija, najprej kot član muzejskega sveta, potem uredništva Idrijskih razgledov, kjer je tudi objavljal strokovne članke, in bil avtor razstav v Galeriji Idrija. Redno je objavljal v dnevnem in periodičnem tisku. Leta 1987 se je kot kustos za starejšo zgodovino in vodja galerijske dejavnosti zaposlil v Mestnem muzeju Idrija, kjer je delal do leta 1999, ko je odšel na Osnovno šolo Spodnja Idrija in tam poučeval do upokojitve leta 2007.

Deli novico: