Ma va cagare ti in tvoja nedokončana zgodba o uspehu,lopovi,barabe in ostali kriminalci edino bodo imali kaj od vas.FUJ!

CERTIFIKATNA PRI(H)VATIZACIJA - 2.DEL:

* Intara S

CERTIFIKATNA PRI(H)VATIZACIJA

DRUŽBENO PREMOŽENJE

Vrednost družbenega kapitala po otvoritvenih bilancah za 2157 podjetij je bilo 813,3 milijarde sit, prenos na kapitalski sklad ZPIZ je 10%, prenos na Slovenski Odškodninski Sklad je 10%, izdanih lastninskih certifikatov je za 567.000.000.000 sit. Tako je bila poraba lastninskih certifikatov:
* za notranji odkup - 70 milijard tolarjev,
* v javni prodaji - 110 milijard tolarjev,
* vloženo v sklade - 350 milijard tolarjev,
* neporabljenih - 30 milijard tolarjev;

V začetku devetdesetih so vsem državljanom Slovenije razdelili certifikate v vrednosti 100.000 sit, 200.000 sit, 250.000 sit, 300.000 sit, 350.000 sit in 400.000 sit. Te certifikate smo lahko, kolikor jih nismo uspeli vnovčiti v svojih delovnih organizacijah z 50% popustom, saj so v teh procesih lahko sodelovale tudi družine tam zaposlenih. Tisti, ki niso uspeli ali niso smeli na takšen način vnovčiti svojih certifikatov, so jih lahko jih vpisali oziroma zamenjali za delnice PIDov - pooblaščenih investicijskih družb, ki so jih upravljale DZU oziroma družbe za upravljanje, ki so takrat zrasle kot gobe po dežju in je bilo na razpolago več investicijskih družb. Vsem je bilo skupno to, da so že na začetku obljubljale gradove v oblakih z enormnimi donosi, kar pa se v večini primerov ni nikoli ni uresničilo. Prodajne cene delnic so bile npr. 1.053 sit, kjer je bila že vključena 5% vstopna provizija, da so se delnice zaokroževale na polne vrednosti pridobljenih certifikatov, pa so po želji stranke doplačevale različne zneske, v odvisnosti od števila delnic in vrednosti lastniškega certifikata. Tako je bila nominalna cena delnic investicijske družbe 1.000 sit, razlika med prodajno ceno delnice in nominalno ceno delnice, pa so predstavljali 5% stroški ustanovitve PID pooblaščene investicijske družbe, saj je stroške ustanovitve do te višine določal zakon. Tako je bilo potrebno na vpisnici oziroma nakaznici potrebno izračunati točno število kupljenih delnic, je bilo potrebno znesek vpisanega certifikata deliti s prodajno ceno delnice. Poleg tega pa so družbe za upravljanje obračunavale tudi 3% stroške za upravljanje premoženja.

Tako je imela vsaka DZU - družba za upravljanje oziroma investicijska družba tudi različne možnosti in zneske nagrajevanja pooblaščencev oziroma zbirateljev in sicer:
* do 10 mio sit - 0,60% - kar je 75 DEM za vsak 1 mio certifikatov
* od 10 mio do 30 mio sit - 0,64% - kar je 80 DEM za vsak 1 mio sit certifikatov
* od 30 mio do 60 mio sit - 0,68% - kar je 85 DEM za vsak 1 mio sit certifikatov
* nad 60 mio sit - 0,72% - kar je 90 DEM za vsak 1 mio sit certifikatov
Pooblaščenci so imeli tudi še dodatne in še bolj stimulativne lestvice MLM za nagrajevanje, saj je ponavadi v takratnem poslu sodelovalo veliko skupin zbirateljev.

INVESTICIJSKI SKLADI

* Activa PZDU d.o.o., Aktiva Avant I, II in III;
* Arkada PDZU d.o.o., Arkada I, II in III;
* Atena PDZU d.o.o.,Atena I, II in III;
* Atrust d.o.o., Trdnjava;
* Avip DZU d.o.o., Vipa Invest, 2, 3;
* Cap-Invest d.o.o.,PID Capinvest, PID Capinvest 2;
* Divida, d.d.,Kompas sklad 1, 2, 3, 4, Dadas 1;
* Intara S

ko vidim tega osebka mi gre vedno na bruhanje

profesorski pristop podprt s financnisko prakso
brez zrna obcutka za realnost
da o inovacijah in viziji ne govorimo
kot je vsec financnim institucijam kjer nimajo tezav pri delitvi plac in bonitet
to lahko naucimo gimnazijalca v 3 mesecnem kurzu brez ekonomske fakultete

- kaj pa ZLOvensko krivosodje, Mramor ? ?......................................