V četrtek, 7. junija 2012, je v prostorih Foresterije v Kopru potekala okrogla miza na temo zaposlovanja mladih diplomantov, z naslovom »Kam z diplomanti?«, ki jo je ogranizirala Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) skupaj s Klubom študentov občine Koper (KŠOK) in Študentskim svetom Fakultete za humanistične študije Koper (ŠS FHŠ).

»Ta država nima nikakršne vizije in nadarjenosti za reševanje vprašanj na sistemski ravni," je uvodoma dejal pravnik Andraž Teršek iz Univerze na Primorskem. Težavo po njegovem predstavlja tudi razvrednotenje znanja, ki se dogaja v slovenskem univerzitetnem prostoru. »Znanje je postalo tržno blago in se s tem razvrednotilo,« je še dodal. Za dvig kakovosti znanja bi bil po njegovem mnenju pozitiven ukrep uvedba sprejemnih izpitov.

Po mnenju podjetnika Aleša Bržana težavo predstavlja tudi premajhna povezanost z realnimi potrebami trga dela. »Podjetniki ne moremo biti odgovorni za zaposljivost mladih, saj iščemo predvsem strokovni kader, kar večina diplomantov ni. Težava je tudi to, da se večina odloča za družboslovje, manj pa za naravoslovje. Prvi so težje zaposljivi, zato bi bilo dobro usmerjati mlade v tiste študijske smeri, kjer je možnost zaposlitve večja,« je še opozoril Bržan.

Daira Balta iz območne službe Zavoda za zaposlovanje se je obregnila ob bolonjski sistem, ki se ji zdi popolnoma neustrezen. Po njenem mnenju bi si morali mladi nabirati izkušnje, povezane z delovnim področjem, kjer se želijo kasneje zaposliti. »Najpogosteje za študentsko delo izberejo pomoč v gostinstvu. To jim, kar se finančnega položaja tiče, kratkoročno pride prav, kasneje pa se ta dela izkažejo za nekoristna, saj ne prinašajo delovnih izkušenj, povezanih z izobrazbo,« je pojasnila. »Dober ukrep je bil tudi subvencioniranje pripravništva, vendar so ga ukinili, ker je prihajalo do zlorab,« je dodala.

Alenka Blazinšek, vodja projekta Nefiks je dejala: »Študij v Sloveniji je tako usmerjen, da je diploma sama po sebi cilj, ne pa znanje. Po naši raziskavi si večina mladih želi zaposlitve v javni upravi, kar se mi zdi zaskrbljujoče.«

Bržan je izpostavil pomanjkanje ustreznega praktičnega znanja in veščin pri mladih, predvsem računalniške pismenosti in uporabo teoretičnih znanj v praksi. Poudaril je še, da je zanimanja mladih za Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske po njegovem vedenju relativno majhno, saj so v preteklih letih na natečaju podjetna Primorska prevladovali starejši.